Spletna stran Mobiln.si je trenutno v prenovi z namenom, da vam ponudimo še boljšo uporabniško izkušnjo in dodatne vsebine. Hvala za razumevanje!

Prikaz kolesarskih vsebin
in povezav občin projekta
Kolesarska veriga na podeželju

Spoznavanje občine Črnomelj s kolesom

Kolesarjenje po kraški pokrajini med vinorodnimi griči in travniki, hribovjem, gozdovi in idiličnimi vasicami je kot zelena pravljica. Raziščite naravo in kulturo, mestna središča in bregove reke Kolpe na 200 kilometrov dolgi belokranjski kolesarski poti:

Na poti lahko prenočite v raznolikih nastanitvah v naravi, mestih in vaseh ter se razvajate s pristno belokranjsko kulinariko ter vrhunskimi vini.

Izhodiščna točka je v Črnomlju:

V turističnem informacijskem centru v središču mesta vas bodo z veseljem povabili na sprehod po mestu, organizirali ustvarjalno delavnico z belokranjskimi izdelovalci pisank ali lanu, vam priporočili dobro kosilo in dogodke v Beli krajini.

Če ste raziskovalnega duha in ljubitelji neokrnjene narave vam bodo priporočili potepanje s kolesom po Krajinskem parku Lahinja:

S kolesom lahko spoznavate tudi kraje ob Kolpi na ali ob območju Krajinskega parka Kolpa vse do občine Kočevje po poljanski kolesarski poti:

Za bolj zahtevne kolesarje je vabljiva kolesarska pot Mirna Gora z izhodiščem v Črnomlju s ciljem v občini Semič na Mirni Gori, enem najvišjih vrhov Bele krajine.

V Črnomlju imate možnost tudi izposoje električnih koles, namenjena lažjemu kolesarjenju po občini Črnomelj in potepanju v sosednjo občino Semič.

Vsa navodila za izposojo električnih koles so na voljo na naslednji povezavi:

Občina Kobilje

KOLESARSKE POTI:
Občina Kobilje je preko kolesarske steze neposredno povezana z Bukovniškim jezerom. Skozi Kobilje vodita tudi dve kolesarski stezi, ki vodita po vinogradih Sv. Martina, mimo slikovitega lovskega doma v sosednjo Madžarsko, ki je oddaljena le 1 kilometer.

HUNGARY TRIP - IDEMO NA VOGRSKO

M. TOPLICE – ZGORNJI MORAVCI – PROSENJAKOVCI – MAGYARSZOMBATFA (H) – GÖDÖRHÁZA (H) – VELEMÉR (H) – SZENTGYÖRGYVÖLGY (H) – NEMESNÉP (H) – KOBILJE – MOTVARJEVCI – BUKOVNICA – BOGOJINA – TEŠANOVCI – M. TOPLICE
Kolesarska pot, ki vam pričara tudi skrite bisere sosednje Madžarske.
Pot se začne v Moravskih Toplicah, v kraju, kjer se lahko razvajate v bližnjih termah, ter si ogledate Evangeličansko cerkev v centru vasi. Kolesarska pot vas bo nato vodila do prvih hribov, kjer se lahko ustavite na najlepši razgledni točki v Zgornjih Moravcih in se okrepčate v bližnjih vinotočih. Od tam kolesarite naprej do vasi Prosenjakovci, kjer boste prestopili mejo z Madžarsko.
Madžarska, kjer čas teče počasneje.
Madžarske obmejne vasice se kljub bližini precej razlikujejo od naših. Čas v njih teče še nekoliko počasneje. Takoj po prestopu meje boste prikolesarili do vasi Magyarszombatfa - lončarske vasi, kjer boste našli še nekaj lončarskih mojstrov. Pot po Madžarski vas bo vodila do vasi Velemer, kjer je na ogled cerkev Marijinega oznanjenja, s prečudovitimi freskami Janeza Aquile. Če pa ste ljubitelj pustolovščin pa se lahko ustavite v Pustolovskem parku Márokföld. Preden pa boste spet prečkali mejo nazaj v Slovenijo, se za kratek čas ustavite še v Nemesnepu, kjer lahko odložite kolo in zajahate konja, ter se okrepčate z madžarsko kulinariko.
Slovenija, v zavetju Plečnika in slastne čokolade.

Kolesarjenje po obmejnih vasicah vas bo pripeljalo v ravninski del do vasi Bogojina, kjer vas bo sam pogled s kolesa usmerjal proti čudoviti Plečnikovi cerkvi »Beli golobici«. Arhitekt Plečnik si je svojo mojstrovino zamislil kot združitev vere in narodnega bogastva. V neposredni bližini cerkve si privoščite prekmurske dobrote na turistični kmetiji in se povzpnite na njihov razgledni stolp, ter si še zadnjič oglejte našo čudovito pokrajino. Še preden pa zaključite svoje potepanje s kolesom, se ustavite v Podeželski čokoladnici v Tešanovcih in se prepustite sladkemu razvajanju, ter se polni novih dogodivščin odpravite nazaj v Moravske Toplice.

Pot je precej razgibana, a ima tudi veliko ravnih odsekov.

Občina Dobrovnik

KOLESARSKA POT: ENERGIČNO PREKMURJE

Pretežno ravninska kolesarska pot nas s kratkim makadamskim delom vodi Iz Moravskih Toplic prek Mlajtincev, Ivancev, Bogojine, Filovcev, Strehovcev, Dobrovnika mimo Bukovniškega jezera, Bukovnice in nazaj skozi Bogojino v Moravske Toplice. Trasa je napolnjena z bioenergetskimi točkami (žarišče je ob jezeru v neposredni bližini Kapelice sv. Vida), ne smemo spustiti ogleda starih cimpranih hiš pod okriljem lončarstva Bojnec v Filovcih, Bukovniškega jezera, kjer so se zbirali vitezi templarji. Zdravilna voda iz Vidovega izvira nam bo povrnila moči in če je verjeti bajkam, tudi vid.
Dolžina: 29 km
Čas: 2 h

Beltinci

KOLESARSKA POT: RAVENKA

Karakteristike:
dolžina: 51 km
čas vožnje: 3,0 h
višinska razlika: 20 m
najvišja točka: 193 m
najnižja točka: 168 m
težavnost: malo zahtevna
teren:
- asfalt 93% (47,5 km)
- makadam 7% (3,5 km)

Potek poti: Tešanovci - Mlajtinci - Ivanci - Gančani - Beltinci - Ižakovci - Krapje - Mota - Razkrižje - Srednja Bistrica - Črenšovci - Gomilica - Turnišče - Renkovci - Filovci - Bogojina – Tešanovci
Poz je skoraj v celoti ravninska, zato je primerna za celodnevni izlet tudi za manj pripravljene kolesarje. Odpravite se vzdolž vasi Tešanovci, v smeri Moravskih Toplic. Malo pred koncem vasi (pri gostilni Cipot) zavijete v smeri Mlajtincev. Nekoliko naprej se lahko ustavite v prijetni restavraciji s teraso nad ribnikom - Oazi. V križišču v Mlajtincih zavijte levo, proti Ivanjcem in se peljite skozi vas do križišča z ravno, glavno cesto. 100 m levo se lahko sprehodite ob gramozni jami, sicer pa se odpravite desno po glavni cesti do vasi Gančani in naprej do Beltincev, kjer je doma Vlado Kreslin. Ogledate si lahko tudi beltinski grad, cerkev z grobnico ali pa se le sprehodite po čudovitem parku ob gradu. Nadaljujete pot do Ižakovcev, kjer se odpravite na Otok ljubezni. Tam je tudi muzej na plavajočem mlinu, pot preko reke Mure pa nadaljujete z brodom. Tam je potrebno plačati manjši znesek (nazadnje 2 € / osebo), nakar prispete v gozdiček, skozi katerega se po edini in makadamski poti odpravite do Krapja. Po asfaltni cesti uživate v vožnji vse do Razkrižja, kjer zavijete levo in se preko mosta čez Muro namenite skozi Srednjo Bistrico. V Črenšovcih prečkate glavno cesto, nadaljujete preko Gomilice do Turnišča, kjer vmes prečkate tudi pomursko avtocesto. V Turnišču je, kjer boste na desni strani videli prostor za nalaganje živine, nekoč cvetela trgovina s prašiči. Peljete se mimo cerkve Marijinega vnebovzetja, ki si jo lahko ogledate, ali se okrepčate v kateri od turniških gostiln, nakar izven vasi mimo ribnika na desni strani sredi Renkovec prispete do glavne ceste. Zavijete desno in nekoliko naprej preko mosta še levo proti Filovcem. Priporočamo ogled lončarja, nakar se priključite na kolesarsko stezo, ki vas bo pripeljala mimo Plečnikove cerkve v Bogojini nazaj v Tešanovce.

Občina Odranci

KOLESARSKA POT: GRAŠČAKINJA

Karakteristike
dolžina: 61 km
čas vožnje: 3,5 h
višinska razlika: 30 m
najvišja točka: 190 m
najnižja točka: 160 m
težavnost: malo zahtevna
teren: - asfalt 100%

Potek poti: Tešanovci - Bogojina - Filovci - Strehovci - Dobrovnik - Kamovci - Mostje - Dolga vas - Lendava - Dolnji in Gornji Lakoš - Kapca - Hotiza - Velika Polana - Žižki - Odranci - Beltinci - Lipovci - Rakičan - Murska Sobota - Nemčavci - Mlajtinci - Tešanovci

Znamenitosti
- lončar v Filovcih
- cerkev apostola Sv. Jakoba
- grad v Lendavi
- evropska vas štorkelj
- rojstna hiša Miška Kranjca
- cerkev Svete Trojice
- grad v Beltincih
- grad v Rakičanu
- grad v Murski Soboti

 

KOLESARSKA POT: MEDOVITA

Tematska pot MEDOVITA povezuje kraje Črenšovci, Žižki, Trnje, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica, Gornja Bistrica, Lipa in Odranci. Dolžina poti je cca. 39km. Pot pelje po utrjenih cestah in ni označena. Na poti so postavljeni trije učni čebelnjaki, hoteli za žuželke in posajene medovite rastline. Primerna je za kolesa in peš.

Občina Velika Polana

KOLESARSKA POT: ČEZ POLJA

Izhodišče: Moravske Toplice

Dolžina poti: 69.0 km
Zahtevnost: Lahka
Podlaga: Asfalt

Opis poti:
Začetki Evangeličanske cerkve v Moravskih Toplicah segajo v 16. stoletje, ko so reformatorji Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Sebastian Krelj ter drugi položili temelj slovenskemu jeziku. Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini je Plečnik ohranil kot vhodno lopo in jo uporabil za kor, novo ladjo pa oprl na znameniti marmorni steber, iz katerega se mogočno pnejo štirje loki. Poznavalci ugotavljajo, da je Plečnik v Bogojini ustvaril celostno umetnino, v kateri se mojstrovi prepoznavni poudarki zlivajo z elementi lokalne arhitekture in umetne obrti. Cerkvico Rotunda sv. Nikolaja v Selu, najstarejši umetnostni biser, zaznamujejo številni elementi romanike in postavljajo njen nastanek v 13. stoletje.

Bogojina (Plečnikova cerkev): slovita Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda z nenavadnim okroglim zvonikom in prekmurskim pridihom je vsekakor vredna ogleda. Filovci (lončarstvo): vas Filovci je najbolj znana po bogati lončarski tradiciji (lončarstvo Bojnec, Filovci 29). Izdelki filovskih mojstrov presegajo strogo funkcionalnost in so nepogrešljivi estetski dodatek marsikaterega stanovanja. V Lendavi se nahaja grad, ki se v tlorisu izrisuje iz oblike črke. V drugi polovici 18. stoletja so ga pregradili takratni lastniki, plemeniti Eszterházyji. Z močnimi podporniki, zanimivo mansardno streho in izstopajočim stolpnim delom elegantno a prepričljivo bedi nad mestom. Občina Velika Polana je evropska vas štorkelj. V Veliki Polani lahko obiščete domačijo velikega in priznanega pisatelja Miška Kranjca. Njegova domačija nam nudi na ogled njegovo zapuščino v papirnatem bogastvu. Ploden pisatelj, ki je napisal preko 50 romanov, črtic in novel, je znan vsem Slovencem. Pomembna izletniška točka v Mali Polani na obrobju Polanskega loga je Copekov mlin. Pomembna točka iz vojnih časov, ko je bil tu ustanovljen odbor OF in ostal edini, ki ni bil nikoli odkrit s strani sovražnika. Danes je to edini ohranjeni mlin na potoku Črncu. Polanski log je zatočišče za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste z Rdečega seznama. Pot skozi gozd lahko prehodimo po Gozdni učni poti v Polanskem logu, zasnovani tako, da vsak obiskovalec najde primerno razdaljo, ki jo je pripravljen prehoditi. Cerkev Srca Jezusovega v Veliki Polani je edina župnijska cerkev v mariborski škofiji med 290, ki je posvečena Srcu Jezusovemu in je bila zgrajena leta 1924.
Žižki je prekmurska vas in leži v občini Črenšovci, v osrednjem delu Dolinskega. Potok (Suhi) Jarek vas deli na Gornji in Dolnji del. Zavetniku gasilcev, sv. Florijanu, je posvečena vaška kapela, kjer se vsako leto ob proščenju zberejo gasilci iz okoliških vasi.

Kapela Marije Pomočnice se nahaja v kraju Srednja Bistrica. Je najstarejši sakralni objekt v župniji, saj je bila zgrajena leta 1849. Zob časa je načel stavbo in njeno opremo. Kip Marije Pomočnice, ki je narejen iz mavca, je delo salezijanske delavnice v Zagrebu. Kapela ima tudi zvon, ki ga od leta 1977 poganja avtomatska naprava. V letih 1984 - 1985 je bila kapela ponovno temeljito obnovljena. Avgusta 1985 je bil poslikan strop kapele, delo salezijanskega sobrata Cirila Jeriča.

V Ižakovcih lahko obiščete Otok ljubezni in Büjraške dneve, plujete z brodom, si ogledate mline na Muri, … Ižakovci ohranjajo kulturno zgodovino in dediščino. Nudijo spoznavanje starih običajev. Tu se srečajo z mednarodne kulture, büjraši, mlinarji, predice, tkalke, lončarji, pletarji, brodarji, kmeticami, ljudskimi godci in pevci ter bogatim narodnim izročilom. V Beltincih naj bi že v srednjem veku stal grad (15. oz. 14. stol.). Današnja graščina je kljub historicističnim pridatkom ohranila značilno baročno podobo. Zanimivost gradu so obokani podzemni rovi. En rov povezuje grad s cerkvijo, drugi pa z grajsko kaščo – grenarom z železnimi vhodnimi vrati iz leta 1754. V obnovljenih prostorih je poročna dvorana, odvijajo se kulturne prireditve, srečanja in priložnostne razstave. Župnijska cerkev sv. Ladislava v Beltincih je eden najpomembnejših spomenikov arhitekture poznega 19. stoletja v Prekmurju. Stavba je nastala že leta 1742, v Marijini kapeli se nahaja družinska grobnica rodbine Zichy. Okolico beltinske cerkve krasi pomanjšana kopija stebra sv. Teodorja v Benetkah, ob njem pa stoji še beneški vodnjak, ki je avtentični primerek iz 17. ali 18. stoletja.

Župnijska cerkev sv. Štefana v Dokležovju Cerkev je bila zgrajena leta 1844 in ima dominantno lego na pokopališču sredi vasi.

Dvorec Rakičan je večtraktna stavba z značilnimi prvinami renesančne, v baroku prezidane arhitekture. Sedanja obnova vrača traktom radoživost in Rakičan spet predstavi kot prijetno podeželsko grajsko stavbo, obdano z imenitnim parkom. Ohranjena so številna eksotična drevesa, tu pa je tudi ovalna, neogotsko zasnovana grajska kapela.

Proga je povsem položna, vendar jo zaradi dolžine uvrščamo med zahtevne. Primerna je za celodnevne izlete bolje pripravljenih obiskovalcev. Ponuja enkratno doživetje prekmurske ravnice in reke Mure. Kdor se ne boji daljših izletov, bo v njej našel veliko veselja.

Občina Lendava

KOLESARSKA POT: LENDAVA - PINCE – LENDAVA
TRASA: LENDAVA – ČENTIBA – DOLINA – PINCE – PINCE-MAROF – BENICA – PETIŠOVCI – TRIMLINI - LENDAVA

Krožna cestno-kolesarska tura po okolici Lendave je primerna tudi za manj pripravljene kolesarje. Tura je popolnoma ravninska in poteka po mirnih cestah. Z Lendave štartamo v smeri Čentibe, nadaljujemo mimo mirnih vasic Dolina do Pince. Na koncu vasi Pince zavijemo desno in prečkamo avtocesto v smeri Pince-Marof, nadaljujemo po glavni cesti, prečkamo mostiček preko potoka Ledava. Se peljemo po dolgi ravni cesti v smeri Petišovec. Se zapeljemo skozi vas Petišovci in se držimo glavne ceste, kolesarimo mimo rafinerije Nafta in prispemo v Trimlini. Nadaljujemo mimo Terme-Lendave do izhodišča.

Gre za 17-kilometrsko vožnjo, ki nas vodi tako po urbanem, kakor tudi po naravi. Proga je povsem cestna, iz česar izhaja, da jo lahko prekolesarijo tudi tisti najmanj vešči, a ta hkrati ne zahteva posebnega napora. Naša začetna in končna točka so Terme Lendava. Trasa nas iz Lendave vodi proti naselju Čentiba, za tem nadaljujemo pot proti Dolini. Od tam nas čaka vožnja med polji, na levi strani pa lahko uživamo ob ogledu gričevnatega predela z vinogradi in za tem sledi prihod v Pince. Naša pot se nadaljuje v smeri mejnega prehoda, a pred slednjim zavijemo desno v smeri pomurskega kraka avtoceste čez nadvoz v naselje Pince-Marof in za tem čez most do naselja Benica. Ko zapuščamo Benico je pred nami dolga ravnica, ki jo krasi pravi panonski pogled proti Petišovcem, kamor tudi zavijemo. Pot uberemo čez naselje in se držimo glavne ceste, kolesarimo mimo rafinerije Nafte in prispemo v naselje Trimlini. Tokrat ne ovinkarimo in se držimo glavne ceste čez naselje, ko v daljavi že vidimo našo izhodiščno točko, Terme Lendava. Izkušeni kolesarji boste pot prevozili v dobrih 45 minutah in “pokurili” okrog 450 kalorij!

KOLESARSKA POT: LENDAVA - VAS BUKOVNICA – LENDAVA
TRASA: LENDAVA - DOLGA VAS – GENTEROVCI – DOBROVNIK – KOBILJE – MOTVARJEVCI – BUKOVNICA – BOGOJINA – HRAŠICE – RENKOVCI – TURNIŠČE – NEDELICA - VELIKA POLANA - MALA POLANA – KAPCA – GABERJE - GORNJI LAKOŠ - DOLNJI LAKOŠ - LENDAVA

Cestno-kolesarska tura v dolžini 60 km je primerna za povprečnega rekreativca na cestnem kolesu. Z Lendave se zapeljemo v smeri Dobrovnika in zavijemo proti Kobilju, sledi prvi vzpon, nato spust v vas Kobilje, nadaljujemo do Motvarjevec, kjer zavijemo levo v breg. Vzpenjamo se skozi gozd in prispemo na vrh Bukovniškega brejga - lahko se ustavimo na počivališču in uživamo v razgledu. Sledi spust v vas Bukovnica, ki jo zapustimo po glavni cesti, čaka nas kratek-strm vzpon skozi gozd. Na vrhu se spočijemo in uživamo v 3 km spusta. Peljemo se mimo Lovskega doma, pa vse do vasi Bogojina. V Bogojini prečkamo glavno cesto in nadaljujemo proti Hrašicam, Renkovcem in Turnišču mimo Gančan. V Turnišču zavijemo v Nedelico in nadaljujemo do Velike Polane in Male Polane. Peljemo se preko Kapce in se priključimo na glavno cesto v smeri Lendave, ter se vračamo k izhodišču. ZANIMIVOSTI: Bukovniški brejg; počivališče in lep razgled - Bogojina; Cerkev Gospodovega Vnebohoda (Jože Plečnik 1924) - Turnišče; Cerkev Marije pod Logom;

Znova gre za krožno pot, je nekoliko zahtevnejša, vsaj kar se kilometrine tiče, saj je triinpolkrat daljša. V šestdesetih kilometrih cestne poti boste uživali ob pogledu v naravo, pot pa je primerna za povprečnega rekreativca. Iz Lendave po Glavni ulici krenemo proti naselju špargljev, Dolgi vasi, kjer zavijemo proti Mostju in Genterovcem. V naselju Genterovci na montažnem krožišču nadaljujemo pot proti sosednji občini Dobrovnik, ko v Dobrovniku v krožnem krožišču zavijemo desno proti eni izmed najmanjših slovenskih Občin, Kobilju. Tam uberemo pot proti Motvarjevcem, kjer zavijemo levo v breg. Gre za pot, kjer praktično ne zavijamo nikamor, se držimo glavne ceste. Ob poti se lahko ustavimo na počivališču in uživamo v razgledu ter nadaljujemo pot-spust proti Bukovnici, kjer se prične nekoliko ovinkasta pot, ki nas popelje do Bogojine, tam pa pot nadaljujemo do Hrašic, mimo Gančanov, Renkovcev in Turnišča, kjer zavijemo v Nedelico in nadaljujemo pot do Velike in za tem še do Male Polane. Peljemo se čez naselje Kapca in se priključimo na glavno cesto v smeri Lendave. Povprečen rekreativec bo z nekaj postanki pot prevozil v dobrih treh urah ter porabil 1.550 kalorij.

 

KOLESARSKA POT: LENDAVA - GORIČKO – LENDAVA


TRASA: LENDAVA - PROSENJAKOVCI - SELO - ČIKEČKA VAS - MOTVARJEVCI - VAS BUKOVNICA - BOGOJINA - LENDAVA

Krožna cestno kolesarska tura, ki vsebuje nekaj lepih vzponov; peljemo se po umirjenih idiličnih goričkih cestah. Vzpon v Prosenjakovcih je kar strm, smo pa potem nagrajeni z večkilometerskim spustom v Čikečko vas in Motvarjevce. Zanimiv in lep je vzpon na Bukovniški brejg od koder se odpre zanimiva panorama.

To je pot iz ravnice do Goričkega. Gre za progo, ki tokrat ni povsem krožna, lahko bi rekli, da je sestavljena nekako iz dveh krožnih poti. Tukaj opis ne bo tako podroben, saj pot prečka veliko število naselij, vas pa bomo kljub temu usmerili na “bolj grobo.” Gre za pot, ki jo dober rekreativec prevozi v približno treh urah in ki “da dol” skorajda 2.000 kalorij (1.900 če smo natančnejši). Pot je do Motvarjevcev enaka kot pri prejšnji poti, s to razliko, da v Motvarjevcih peljemo proti Prosenjakovcem, slednje prevozimo in se obrnemo proti naselju Selo ter se čez Čikečko vas vrnemo nazaj v Motvarjevce, kjer se obrnemo proti Bogojini, ter nadaljujemo proti Strehovcem in Dobrovniku. V Dobrovniku nas čaka le še pot proti izhodiščni Lendavi.

KOLESARSKA POT: PO MEĐIMURSKI VINSKI CESTI

Kolesarjenje po gričevnati međimurski vinski cesti. Štart v Lendavi, preko mejnega prehoda Petišovci-Mursko Središče in naprej. Postanek v Sv. Martinu na Muri (ob brodu), nato pa zapustimo Štrigovo in sledi nekaj vzponov in valovanja po vinski cesti, spust v Šenkovec in vrnitev po stranski cesti mimo Vratišinec, za konec pa še en krog preko Pince za sprostitev.

Pot nas tokrat vodi čez mejo, natančneje na sosednjo Hrvaško. Gre za kolesarjenje po gričevnati međimurski vinski cesti. Štartamo v Lendavi in se na Hrvaško podamo preko mejnega prehoda Petišovci – Mursko Središče, kjer na prvem križišču takoj čez mejo v Murskem Središću uberemo pot mimo Hlapičine proti Svetemu Martinu na Muri. Tam peljemo naprej proti Grabrovniku ter nadaljujemo naravnost, kjer v daljavi opazimo mejni prehod Bukovje – Gibina. Poti seveda ne nadaljujemo proti mejnemu prehodu, temveč pred slednjim zavijemo levo in nadaljujemo pot po glavni cesti, ki nas čez naselje Jalšovec vodi do Štrigove. Ko se v Štrigovi pripeljemo do križišča “Y”, zavijemo levo, vnovič uberemo pot po glavni cesti, mimo Železne gore, Prekope, Lopatinca do Šenkovca, kjer znova na “Y” križišču uberemo pot na levo, torej do Mačkovca, Žiškovca ter Vratišinca nazaj v Mursko Središće, kjer pa nas že čaka mejni prehod in znana pot do Lendave. Za sprostitev lahko izberemo pot čez Pince. Trajanje vožnje je okrog 3 ure, izgubili pa bomo okrog 1.900 kalorij.

KOLESARSKA POT: LENDAVA – KISTOLMACS - VETYEMI OSBUKOS - LENDAVA

Opisana kolesarska pot je del označene madžarske kolesarske trase, ki poteka po gozdovih južne županije Zala (Del-Zalai-Erdo-Taj). Je zelo lepa pot in je primerna za celodnevno kolesarjenje, peljemo se skozi širne bukove gozdove, na poti lahko obiščemo Arboretum ali se skopamo v jezeru Kistolmacs. Ob poti bomo tudi naleteli na ozkotirno železnico, ki poleti prevaža turiste, izven sezone pa služi gozdarjem za delo. Najlepše je tukaj jeseni, ko se širni gozdovi pisano obarvajo, mi pa se peljemo skozi skrite in pisano obarvane hribe in doline. Tura je nekoliko daljša, zato zahteva tudi nekaj več kondicije in dovolj pijače v bidonih.
ZANIMIVOSTI: jezero Kistolmacs (kopanje, ribolov), Vetyemi osbukos (bukov pragozd), Budafapusztai arboretum (gozdni arboretum).

Torej, pot vodi na sosednjo Madžarsko. Tokrat bomo ubrali pot iz Lendave mimo Čentibe, Doline in Pinc do mejnega prehoda. Prestopimo mejo Pince – Tornyiszentmiklós in na večjem križišču uberemo pot proti naselju Dobri (zavijemo levo). V naselju Dobri zavijemo desno pri zadnjem križišču, kjer nas čez trenutek čaka novo križišče, kjer zavijemo levo. Držimo se nekaj kilometrov glavne ceste, ko v križišču tik ob cerkvi po nekaj kilometrih zavijemo desno. Držimo se omenjene stranske ceste, kjer nas čaka nekaj vzponov, pa ovinkov, ko po nekaj krepkih kilometrih znova pridemo do križišča, kjer zapeljemo čez glavno cesti, naravnost. Pripeljemo se do naselja Bázakerettye, za tem pa se držimo poti proti Kistolmaácsuter in zapeljemo proti mestu Letenye. Tam se držimo smerokazov proti naselju Muratka, ter nadaljujemo pot proti Dobriju, od koder sledi še samo pot v Slovenijo. Pot je dolga 73 kilometrov, izgubili pa boste nekaj čez 2.000 kalorij.

KOLESARSKA POT: LENDAVA-BAJANSENYE-LENDAVA

TRASA: LENDAVA – DOBROVNIK – KOBILJE – PROSENJAKOVCI – MAGYARSZOMBATFALU – BAJANSENYE – MAGYARFOLD – SZENTGYORGYVOLGY – MAROKFOLD – KOBILJE – DOBROVNIK – TURNIŠČE – GENTEROVCI - LENDAVA

Cestno kolesarska tura, ki prečka slovensko-madžarsko mejo je primerna za daljše kolesarske dneve (neto vožnje 3-4 ure za povprečnega rekreativca s cestnim kolesom). Prvi del poti (17 km) je ravninski, ko zapustimo Dobrovnik srečamo začetek Goričkega, kjer je trasa valovita (gor-dol). V Prosenjakovcih zavijemo desno v smeri Madžarske, se vzpenjamo in spuščamo - pridemo na področje "Orseg" (madžarsko Goričko), ter nadaljujemo do mesta Bajansenye, kjer si lahko ogledamo veliko akumulacijsko jezero. V Bajansenye zavijemo desno, nadaljujemo do Kerkaskapolna, kjer zavijemo spet desno. Cesta je asfaltirana, vendar je vseeno v nekoliko slabšem stanju. V Magyarfoldu je na ogled zanimiva lesena cerkev. Nadaljujemo po cesti skozi gozd (Naravni park), ki nas pripelje do Szentgyorgyvolgy ("Dolina Svetega Jurija"), sledi Marokfold, nato zavijemo nazaj proti Sloveniji (Kobilje) in se peljemo do Dobrovnika. V krožnem prometu prečkamo v smeri Turnišča, se peljemo po ravni cesti mimo "pokrite plantaže orhidej". V stranskih ulicah Turnišča zavijemo levo in se pri pokopališču (Nedelica) priključimo na glavno cesto v smeri Genterovci - Lendava. Po Lendavi naredimo še en krog za relaksacijo. ZANIMIVOSTI: Dobrovnik: Cerkev Sv. Jakoba; Bajansenye: akumulacijsko jezero; Magyarfold: lesena cerkev; Turnišče: Marijina cerkev.

KOLESARSKA POT: PMTD 2010 - MOUNTAINBIKE TRASA

Mountainbike oz. gorsko-kolesarska trasa Panonskega maratona treh dežel poteka po okolici mesta Lendava. Večinoma je ravninska, vendar smo jo začinili z nekaterimi strmimi vzponi po gozdovih in vinogradih.

Opis: Štart trase je pri Termah Lendava, kjer nas pot pelje po desni obali potoka Ledava v smeri vzhoda. V Trimlinih prečkamo mali most in nadaljujemo po levem bregu potoka, zapeljemo se pod mostom Avtoceste, kar pogumno skozi potok. Če je suša in nizek vodostaj, se sploh ne zapeljemo v vodo. Nadaljujemo po levem bregu potoka, nakar se obrnemo levo v smeri Dolinskega pašnika. Peljemo se skozi podhod Avtoceste. Prečkamo cesto Lendava-Pince in nadaljujemo v vasico Dolina. Ob kapelici v Dolini zavijemo desno in se peljemo in peljemo do konca vasi, kjer nas pričaka Križ. Izberemo pot levo in nadaljujemo s kolesarjenjem, tu nas čakajo vinogradi in kleti, nadaljujemo pot po glavni cesti, ki se začne vzpenjati. Kmalu je konec asfalta in nas čaka naporen, drseč, strm vzpon v gozd Orešje. Na vrhu zavijemo levo in iščemo gozdno pot, ki nas čez 3 km pripelje v vas Čentiba. Peljemo se skozi Čentibo in pridemo do Lendavskega pokopališča, kjer zavijemo po travnato-makadamski poti v smeri "terasastega" hriba (nekoč gorice KZ Lendava). Na vrhu sledimo asfaltni poti, ki nas bo pripeljala do najvišje točke Lendavskih goric - Piramida 328 m. Spustimo se mimo nekdanje Karavle JNA in zavijemo levo v gozd, sledimo glavni gozdni poti, ki nas po 4-5 km pripelje na konec Dolge vasi. Z malo improvizacije pridemo do Lovskega Doma Dolga vas, ki ga zapustimo in prečkamo Avtocesto preko mosta. Nadaljujemo naravnost naprej v gozd Črni Log, po nasipu se pripeljemo do zapornic na potoku Lendava. Po glavni makadamski poti se vračamo v smeri Lendave in naše izhodiščne točke.

KOLESARSKA POT: IRON CURTAIN 1.0 THE ORIGINAL

Z vstopom v schengensko območje decembra 2007 so padle še zadnje meje, izginil je zadnji ostanek nekoč zloglasne železne zavese, ki nas je ločila od vzhodnih sosedov. V počastitev tega dogodka je bilo prvič izvedeno skupinsko gorsko-kolesarsko potepanje po tem področju leta 2008.

TRASA: Kolesarjenje poteka v zemljepisnem trikotniku Lendava – Lenti – Tornyiszentmiklos. Začenja se v Lendavi. Po panoramskem vzponu na vrh lendavskih goric (Piramida – 328 m.n.v.) pa zavijemo v gozd pod nekdanjo karavlo JNA, ter sledimo mejnim kamnom SLO-HU. Pri mejnem kamnu 487 bomo legalno prestopili nekdanjo »železno zaveso« in nadaljevali z vzponom na vrh lentijevskih goric »Nagy Tenke« (332 m.n.v.). Sledijo uživaški spusti in vzponi po gozdovih, nakar se bomo pripeljali do Tornyiszentmiklos-a in se vrnili v Slovenijo v Pince, sledi potepanje po goricah nad vasicami Pince, Dolino in Čentibo in zaključen spust v Čentibo, ter vrnitev v Lendavo.

DOLŽINA: 35 KM
VIŠINCEV: okoli 700 M
ČAS VOŽNJE: cca. 2-3 ure

ZAHTEVNOST: Tura je precej vzpenjajoča in naporna, čeprav kolesarimo po Panonski nižini. Vrstijo se strmi vzponi, ki jim sledijo uživaški spusti. Trasa je precej komplicirana (precej ovinkov, itd.) posebej na madžarskem odseku, zato se lahko kar hitro izgubimo. Strah je odvečen, saj je "civilizacija" vedno blizu.

OBVEZNO: veljavna OSEBNA IZKAZNICA ali POTNI LIST!
PRIMERNA OPREMA: gorsko kolo s terenskimi (beri-traktorskimi!) gumami, rezervna zračnica, pumpa, čelada!, odsvetujemo slick gume ali treking kolo!

Železna zavesa (Iron Curtain) je politični izraz za simbolično, ideološko in delno fizično mejo, ki je razdelila Evropo v času hladne vojne na dva dela: na kapitalistične zahodne (Nato pakt) in socialistične vzhodne države (Varšavski pakt). Železna zavesa je poleg ideološke pregrade predstavljala tudi gospodarsko, jezikovno in kulturno bariero. SFRJ (Socialistična Federativna Republika Jugoslavija) je bila na socialistični strani železne zavese dejansko le do leta 1948, ko je prišlo do spora s Sovjetsko zvezo t.i. spor Informbiro med Stalinom in Titom. Kasneje so se jugoslovanske meje proti zahodnjaškim (Nato) sosedam čedalje bolj odpirale. V času spora s Stalinom so se meje železne zavese z Jugoslavijo zelo okrepile; na jugoslovansko-madžarski meji so bile postavljene protipehotne mine, okrepile so se vojaške straže, neredko je prišlo tudi do strelskih obračunov med mejnima vojskama. Z razpadom vzhodnega bloka v 90-ih letih, je hkrati tudi razpadla strogo varovana železna zavesa. Desetletje pozneje sta Slovenija in Madžarska stopila v Evropsko Unijo, decembra 2007 pa v skupno schengensko cono, meje so padle. Ko kolesarimo po železni zavesi občasno naletimo na kakšen skriti vojaški bunker, ki nas spomni na nekoč napete razmere na tem mejnem področju.

 

KOLESARSKA POT: LENDAVA - MTB ČRNI LOG IN MURA

Ta kolesarska tura se začne pri nogometnem stadionu NK Nafta v Lendavi; zapeljemo se preko ceste, poleg tovarne Elma zavijemo navzdol in se po 100 m znajdemo na makadamski cesti, v podhodu prečkamo avtocesto in se peljemo ob reki Ledavi navzgor. Po 2,5 km pridemo do zapornice na reki Ledavi, nadaljujemo pot kar naprej, na oddaljenosti 5 km od starta, izberemo makadamsko pot na levo in zapustimo nasip reke Ledave. Po 2 km oddaljenosti od kažipota se znajdemo v bližini logarske hišice ob Copekovem mlinu, ki je prijeten kraj za kratek počitek. Nadaljujemo v smeri Male Polane, Velike Polane in Hotize. V Hotizi zavijemo desno v vas, pot nas pripelje mimo Kapce do vasice Kot. Nadaljujemo po makadamu mimo jezer in nedaleč od reke Mure v smeri Petišovec in Lendave.

 

KOLESARSKA POT: DOLINSKA POT:

LENDAVA – TRIMLINI – PETIŠOVCI – BENICE – PINCE-MAROF – PINCE – DOLINA PRI LENDAVI – ČENTIBA – LENDAVSKE GORICE – LENDAVA – DOLGA VAS – MOSTJE – GENTEROVCI – KAMOVCI – DOBROVNIK – TURNIŠČE – NEDELICA – BREZOVICA – VELIKA POLANA – MALA POLANA – LENDAVA

Izpod goric preko prekmurskih ravnic
Kolesarski podvig po ravninski poti dolinske poti začnete v Lendavi, ki je nedrje vročih termalnih kopeli in 800-letne tradicije, kjer se vsekakor morate prepustiti razvajanju. Če pa ste bolj za razvajanje okuševalnih brbončic pa nikar ne izpustite obisk Lendavskih goric, ki so prepredene z vinsko potjo. Zajahajte zopet svoje kolo in nadaljujte pot do naselja Dolga vas, nekoč osrčja rimske postojanke Halicanum, kjer se danes nahaja največje judovsko pokopališče v Sloveniji in nato še naprej do Dobrovnika, katerega tlakujejo široke ulice in slikovite fasade. Enako kot se je že v daljni zgodovini sem stekal vrvež ljudi na sejemski trg, je še danes kraj živahen.

Slovenska in madžarska kultura se prepletata na vsakem koraku. Ljubitelji tropske lepote pa nikar ne zgrešite rastlinjaka orhidej. V bližini, južno od obcestnega naselja Bukovica, se peljite na okrepčilni oddih k Bukovniškem jezeru, znanem po svojih močnih energijskih točkah.

Prisluhnite govorici domačinov, ki se iz vasi do vasi razlikuje.

Pot nadaljujte v smeri naselja Turnišče, naselja sredi Dolinskega, z bogato zgodovino, saj pisni viri kraja segajo v 13. stoletje. Že v 16. stoletju je naselje postalo trg in pridobilo mestne pravice, kar je botrovalo hitremu razvoju obrti: čevljarske, krojaške, mlinarske in kovaške. Le ti so se v drugi polovici 18. stoletja organizirali v cehe. Turnišče ima tudi bogato sakralno zgodovino, najznamenitejša je cerkev Marije Pod logom, ki se prvič omenja leta 1267. Pot nadaljujte do Velike Polane, ki ne nosi zaman naziva »Evropska vas štorkelj«; skoraj gotovo boste na poti uzrli katero od elegantnih belih ptic. Je tudi rojstno mesto pisatelja Miška Kranjca, ki je svoj dom, v večini svojih del, ljubeče opisoval. Lahko pa se ustavite tudi pri še delujočem Copekovemu mlinu, ki je pristen primerek etnološke dediščine. Nato nadaljujte pot do Male Polane, iz katere lahko prikolesarite do zaključne točke v Lendavi, kjer ste začeli svojo pustolovščino.

Pokrajina je zaradi svojega ravninskega značaja, varnosti, malo prometa in številnih možnosti za postanek in dodatne aktivnosti, primerna tudi za družine.

 

MURSKA KOLESARSKA POT - LEVI BREG

Pot je nezahtevna in poteka na relaciji: GEDEROVCI - SODIŠINCI - MURSKI PETROVCI - PETANJCI - TIŠINA - TROPOVCI - GRADIŠČE - MURSKI ČRNCI - SATAHOVCI - KROG - BAKOVCI - DOKLEŽOVJE - IŽAKOVCI - MELINCI - GORNJA BISTRICA - SREDNJA BISTRICA - DOLNJA BISTRICA - HOTIZA - VELIKA POLANA - MALA POLANA - LENDAVA - DOLINA PRI LENDAVI - PINCE.

Kolesarjenje v sozvočju s prisotno naravo prekmurskega obmurskega sveta: Med kolesarjenjem po levem bregu reke Mure boste lahko odkrili, da Pomurje ni samo ravnica, da ne premore samo štorkelj, ampak tudi številne druge zanimive ptice, da gibanica ni edina tradicionalna sladica v tem delu Slovenije in da Mura ni vedno zavita v meglice. Zelo pogosto je obsijana s toplim soncem.

Takoj, ko prestopite mejo z Avstrijo: Iz avstrijskega kraja Sicheldorf kolesarje pot popelje čez mejni prehod do kraja Gederovci. V krožnem križišču zavijte desno proti kraju Sodišinci, kjer si lahko ogledate vodno učno pot ob potoku Mokoš. Pot vas med polji pripelje do manjšega naselja Murski Petrovci, od koder nadaljujemo proti kraju Petanjci, v katerem stoji Vrt spominov in tovarištva. Tukaj imate možnost, da nadaljujete kolesarjenje po levem delu brega reke Mure ali pa se odpravite čez most na desni breg reke Mure, kjer prikolesarite v mesto zdravja – Radence. Pot nadaljujte proti kraju Tišina. V središču naselja imajo kolesarji lep pogled na kulturno dediščino, na cerkev Marijinega rojstva. Sledite vožnji skozi naselje proti Tropovcem, kjer se lahko ustavite v dobri domači gostilni. Pot pelje mimo vaškega gasilskega doma proti kraju Gradišče, znanem po športnem ribolovu.

V bližini Murske Sobote: Po vožnji skozi strnjeni del naselja in delno tudi po nenaseljenem predelu ob potoku Mokoš prikolesarite v Murske Črnce, Satahovce in nadalje v Krog. Lahko se ustavite v centru Pomurja, v razgibanem mestu Murska Sobota, ki je oddaljena 2,5 km. Vse informacije o zanimivih turističnih točkah lahko pridobite v turističnem informacijskem centru Murska Sobota. Iz Kroga nadaljujte vožnjo mimo vaškega kulturnega doma proti kraju Bakovci. Iz Bakovcev kolesarite proti Dokležovju, kjer lahko vidite cerkev Sv. Štefana iz leta 1844. Pot nadaljujte mimo farm na desni strani proti kraju Ižakovci, kjer si lahko ogledate Otok ljubezni in plavajoči mlin na Muri.

Vožnja iz naselja Ižakovci vas vodi po cesti ob drevoredu topolov v značilno obmursko naselje Melinci, znano po ciglarstvu in po brodu na Muri, ki vozi še dandanes. Kolesarska pot zavije desno in se nadaljuje proti kraju Gornja Bistrica. Zaradi naravne lepote reke Mure, njenih mrtvic, in kmečkega življenja, ljudje radi zahajajo v te kraje. V kraju Gornja Bistrica imate dve možnosti. Lahko zavijete desno do mostu reke Mure v smeri kraja Razkrižje ter nadaljujete pot po desnem bregu reke Mure, vse do Hrvaške in onstran meje ali pa nadaljujete skozi Srednjo Bistrico proti kraju Lendava in mejnemu prehodu z Madžarsko in ostanete na levem bregu Mure. Pot nadaljujte skozi Dolnjo Bistrico ob mrtvicah reke Mure, ki ohranjajo edinstvene ekosisteme, ob gozdni jasi, med polji in gozdom do Hotize, kjer zavijete levo proti kraju Velika Polana, ki je znan kot »evropska vas štorkelj«. Nadaljujte kolesarjenje proti kraju Mala Polana, kjer se obvezno ustavite pri Copekovem mlinu.

Nazdravite s kapljico domačega vina iz Lendavskih goric: Iz Male Polane pri Copekovem mlinu nadaljujete pot ob potoku Črnec skozi gozd, med polji vse do reke Ledave in mesta Lendava, kjer se lahko ustavite v termah in si privoščite žametno razkošje parafinskih oblog za roke in kopanje v vrelcih edinstvene parafinske vode, ki poživlja kožo in ji vrača mladost, prav tako pa imate možnost prenočitve v kolesarjem prijaznem hotelu s kategorijo 3. stopnje. Ko boste pripravljeni, pot nadaljujte do obmejne vasi Pince, mimo Doline pri Lendavi in Lendavskih goric, ki jih turistično bogatijo, ob vinski cesti, posejani vinotoči in turistične kmetije domačinov. Le-te ponujajo značilne jedi in pijačo naše pokrajine, med katerimi nikakor ne sme manjkati kapljica domačega vina. V kraj Pince prikolesarite po dobrih 6 km kolesarjenja. Tukaj se pot nadaljuje na Madžarsko.


KOLESARSKA POT: IRON CURTAIN TRAIL - EUROVELO 13 - KOLESARSKA POT VZDOLŽ NEKDANJE "ŽELEZNE ZAVESE"

Kolesarjenje poteka na relaciji: MARTINJE - ŽENAVLJE - ŠULINCI - ADRIJANCI - ŠALOVCI - HODOŠ - KRPLIVNIK - DOMANJŠEVCI - PROSENJAKOVCI - MOTVARJEVCI - KOBILJE - DOBROVNIK - ŽITKOVCI - GENTEROVCI - MOSTJE - DOLGA VAS - LENDAVA - ČENTIBA - PINCE.

Kolesarska povezava Iron Curtain Trail (ICT) poteka od Barentsovega do Črnega morja vzdolž celotne zahodne meje držav bivšega vzhodnega bloka. V skupni dolžini 9000 km poteka čez področje 20-ih držav in je sestavni del omrežja evropskih daljinskih kolesarskih poti EuroVelo, ki se preko 14-ih povezav v skupni dolžini čez 70.000 km razpreda čez celoten evropski prostor.

Slovenski del kolesarske poti: EuroVelo 13 je razmeroma kratek, vendar prečka geografsko, lingvistično, kulturno in etnično raznoliko pokrajino Prekmurje, ter tako nudi raznolike možnosti brezmejnega predajanja kolesarskim, naravnim in kulturnim užitkom obmejnega prostora z Madžarsko.

Goričko. Malo gor, malo dol: Mejo prestopite na nekdanjem mejnem prehodu Martinje in se prvi del poti podajte na raziskovanje Goričkega. Kolesarjenje vas bo tako najprej vodilo skozi gričevnat svet naselij Ženavlje, kjer nikakor ne smete izpustiti ogleda spominskega obeležja, kamor sta leta 1934 s stratosferskim balonom pristala letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst in razburkala podeželsko idilo Goričancev. Pot nadaljujte do Šulincev in Adrijancev, nato do naselja Šalovci, kjer se lahko okrepčate v lokalni gostilni. Z novo energijo se podajte do naselja Hodoš, ki vam ponuja možnost, da kolo naprtite na vlak in se odpeljete proti Murski Soboti ali pa kar čez mejo na Madžarsko. Seveda vas vabimo, da kolesarjenje nadaljujete po trasi kolesarske poti ob nekdanji železni zavesi. Mimo vas bodo odbrzele tradicionalne vasi prekmurske krajine, pri tem pa si le dovolite nekaj prediha in se ustavite v čudovito ohranjenem Časarjevem mlinu v vasi Berkovci.


Zopet ravnica: Sčasoma boste ugotovili, da ste gričevnat svet Goričkega zamenjali z ravnico ravenskega dela Prekmurja. Kolesarjenje bo lažje, pot pa vas bo ves čas vodila tesno ob nekdanji meji, zato ne spreglejte nekdanjih obmejnih stražarnic in razglednih stolpov, ki so dandanes le železni spomin pretekle zgodovine. V kraju Prosenjakovci pa le pobarajte kakšnega domačina, da vam razkaže nekdanji dvorec, ki se sramežljivo skriva v bližnjem gozdu. Utrujenim od kolesarjenja priporočamo, da ne zamudite možnosti obiska energetskih točk ob Bukovniškem jezeru v kraju Dobrovnik, ali pa si umijte oči pri bližnjem izviru Sv. Vida, da bo nadaljevanje poti bolj jasno.

Lendava - kulturno bogata in turistično privlačna: Razmeroma počasen svet Goričkega bo v nadaljevanju poti zamenjal hitrejši prometni utrip na poti do mesta Lendava, ki je največje mesto na slovenskem delu kolesarske poti EuroVelo 13. Mesto Lendava je zgodovinsko bogato in kulturno raznoliko naselje. Grad nad mestom s svojim muzejem, velika koncertna dvorana v samem mestu, ali pa cerkvica Svete trojice s pravo pravcato mumijo kapetana Mihaela Hadika, je le nekaj predlogov za manjši postanek, v mestu, ki je razglašeno za svetovno prestolnico bograča. Lahko pa se udobno namestite v termah ali pa okrepčate z lokalnimi dobrotami. Preden zapustite Slovenijo in nadaljujete vašo pot preko Madžarske, Hrvaške, ipd. vse do Črnega morja, pa ne spreglejte kolesarskega centra v Čentibi, kjer boste deležni predlogov za varno nadaljevanje poti, ali pa namiga za kakšen ovinek do zidanic v Lendavskih goricah, ki vas bodo spremljale na vaši levi.

PREDSTAVITEV VSEH KOLESARSKIH STEZ IN POTI NA OBMOČJU LAS PDL 2020

KOLESARSKA STEZA: LENDAVA – DOBROVNIK – KOBILJE:

HUNGARY TRIP - IDEMO NA VOGRSKO

KOLESARSKA STEZA: DOBROVNIK - TURNIŠČE

KOLESARSKA STEZA: DOBROVNIK – DOLGA VAS – LENDAVA

KOLESARSKA STEZA: DOBROVNIK – KOBILJE

KOLESARSKA POT: ENERGIČNO PREKMURJE

Povezovalne kolesarske poti s sosednjo Lokalno akcijsko skupino Goričko 2020 (LAS GORIČKO 2020):

 

KOLESARSKA POT: ENERGIJSKA DOGODIVŠČINA:

MORAVSKE TOPLICE – TEŠANOVCI – VUČJA GOMILA – SELO – PROSENJAKOVCI – MOTVARJEVCI – KOBILJE – BUKOVIŠKO JEZERO – DOBROVNIK – FILOVCI – BOGOJINA – TEŠANOVCI – MORAVSKE TOPLICE

Opis poti: Pričetek V Moravskih Toplicah, nato sledi Selo (Rotunda + gozdna učna pot): Rotunda je umetnostni biser Prekmurja iz 13. stoletja. Okrogla cerkev Sv. Nikolaja je zaradi svoje arhitekture in poslikav eden pomembnejših spomenikov romanske kulture v Sloveniji. Kobilje (muzej): Kobilje je spokojna vasica. V panonski hiši št. 189 je urejen etnografski muzej. Ogleda vredna je tudi cerkev Sv. Martina, ki v stoji v senci najstarejšega in največjega breka (Sorbus terminalis) v Sloveniji. Bukovniško jezero (energijske točke): Izvir Sv. Vida ob slikovitem Bukovniškem jezeru je v kratkem času postal priljubljena izletniška točka. V 450 metrskem krogu se nahaja okrog 50 zdravilnih energijskih točk. Večina točk je označenih. V bližnjem informacijskem centru vam bodo z veseljem dali zemljevid. Točke se razlikujejo po namenu oz. vrsti bolezni. Filovci (lončarstvo): Vas Filovci je najbolj znana po bogati lončarski tradiciji. Izdelki filovskih mojstrov presegajo strogo funkcionalnost in so nepogrešljivi estetski dodatek marsikaterega stanovanja. Bogojina (Plečnikova cerkev): Slovita Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda z nenavadnim okroglim zvonikom in prekmurskim pridihom je vsekakor vredna ogleda.
Tudi če se ne gibljete ravno pogosto, vam gričevnat svet ne bo povzročal pretiranih težav. Zanimivosti na progi so lepo razpršene in nudijo dovolj počitka. Najtežji del predstavlja vzpon na Vučjo Gomilo, takoj na začetku, ki pa vas nagradi s prečudovitim razgledom na vinograde in prekmursko ravnico. Osrednja znamenitost proge je Bukovniško jezero z izvirom Sv. Vida in petdesetimi energijskimi točkami, za katere se splača vzeti več časa.


Dolžina poti: 45km
Zahtevnost: lahka
Ocena potrebnega časa: 3 ure
Podlaga: asfaltirana, lokalna cesta, kolesarska steza
Priporočljiv tip kolesa: treking, cestno

 

KOLESARSKA POT: PO DEŽELI ŠTORKELJ:

MORAVSKE TOPLICE – TEŠANOVCI – BOGOJINA – STREHOVCI – RENKOVCI – TURNIŠČE – NEDELICA – VELIKA POLANA – GOMILICA – BELTINCI – RAKIČAN – NORŠINCI – MLAJTINCI – MORAVSKE TOPLICE

Opis poti: Pot nas pelje proti Tešanovcem, kjer srečate prvo štorkljino gnezdo. Nadaljujete proti Bogojini z znamenito Plečnikovo cerkvijo in lončarski vasi Filovci. Ravninska pot vodi vse do Strehovec, kjer ne boste zavili med vinograde »Strehovskih goric« ampak naprej po panonski ravnici proti, kjer integralno pridelujejo okusni paradižnik Lušt in Turnišču, ki je znano po čevljarstvu in romarski cerkvi »Marijinega nebovzetja«, katere najstarejši del je star že 900 let. Skozi Nedelico se med ravninskimi »šumami« - gozdovi, pripeljete do Velike Polane, evropske vasi štorkelj. Na Sabolovi domačiji izdelujejo izdelke iz ličja, v „Copekovem mlinu“ pa je bil doma Miško Kranjec. Asfaltirana pot vas skozi zaščiteno močvirje pripelje v Beltince in nadaljujete po kolesarski stezi proti Rakičanu. V vasi Rakičan zavijete proti Noršincem in naprej proti Mlajtincem. Pred Mlajtinci zavijete nazaj proti Moravskim toplicam.

Dolžina poti: 50km
Zahtevnost: lahka
Ocena potrebnega časa: 4 ure
Podlaga: asfaltirana, lokalna cesta, kolesarska steza
Priporočljiv tip kolesa: treking

 

KOLESARSKA POT: CELODNEVNO SPOZNAVANJE PREMURSKIH SKRIVNOSTI:

TERME 3000 – MORAVSKE TOPLICE – VUČJA GOMILA – ROTUNDA, SELO – BUKOVNICA – BUKOVNIŠKO JEZERO – STREHOVCI – HIŠA ROKODELSTEV PANNART, DOBROVNIK – TROPSKI VRT OCEAN ORCHIDS, DOBROVNIK – BOGOJINA – IZLETNIŠKA KMETIJA PUHAN, BOGOJINA – PODEŽELSKA ČOKOLADNICA PASSERO, TEŠANOVCI – TERME 3000 – MORAVSKE TOPLICE

Opis poti: Delno makadamska, sicer pa asfaltirana pot s številnimi kratkimi in strmimi vzponi ter spusti, poteka po lokalnih cestah, kolesarskih poteh in gozdnih makadamskih poteh. Celodnevni kolesarski izlet s številnimi postanki in ogledi znamenitosti je primeren za telesno bolje pripravljene kolesarje. Najboljša izbira za turo je treking kolo, primerno za vožnjo po makadamskih cestah, opcijsko tudi gorsko kolo. Telesno manj pripravljenim kolesarjem zaradi vzponov na Goričkem priporočamo izposojo električnega kolesa.

Dolžina poti: 43 km
Zahtevnost: dokaj zahtevna
Ocena potrebnega časa: 3,5 ure
Podlaga: asfaltirana, lokalna cesta, kolesarska steza
Priporočljiv tip kolesa: treking

 

KOLESARSKA POT: MOKRA PUSTOLOVŠČINA:

MORAVSKE TOPLICE – MARTJANCI – POLANA – RANKOVCI – PETANJCI – SPUST PO MURI – IŽAKOVCI – BELTINCI – GANČANI – IVANCI – NORŠINCI – MORAVSKE TOPLICE

Opis poti: Reka Mura vas s svojo bližino vabi, da se spustite po njenem toku. Iz Term 3000 vas od nje loči dobrih 20 km lahkotnega kolesarjenja. Proga je speljana po malo prometnih cestah skozi prekmurske vasi do Petanjcev, kjer kolesa lahko zamenjate za čolne. Po dobrih dveh urah varne, pa vendar vznemirljive vožnje po reki, tako pristanete na Otoku ljubezni pri Ižakovcih, kjer lahko poizkusite prekmurske specialitete. Nato spet sedete na kolesa in lahkotno prikolesarite nazaj do Term 3000. Celotna proga je povsem položna in primerna za vsakogar.

Opcija: Kolesarjenje zgolj do Otoka ljubezni in nazaj. Ker gre za organizirano turo, za vas lahko uredimo obisk gostišč in kmečkih turizmov, ki delujejo v sožitju z naravo. Del programa je tudi ogled kulturnih znamenitostih, za popestritev pa v program lahko vključimo še različne družabne aktivnosti.

Dolžina poti: 43km
Zahtevnost: lahkotna
Ocena potrebnega časa: 3 ure
Podlaga: asfaltirana lokalna cesta, kolesarska steza, makadam, gozdna cesta
Priporočljiv tip kolesa: treking, gorsko

 

KOLESARSKA POT: RAVNICA 2

Opis poti
"Ravnica II" vas bo zvabila k Muri. Dobršen del poti je v bližini reke ali njenih rokavov. Zlasti rokavi vas lahko zaposlijo za več ur ali celo dni.

Dolžina poti: 29km
Zahtevnost: lahka
Podlaga: Asfalt, Makadam

 

KOLESARSKA POT: IRON CURTAIN TRAIL - EUROVELO 13 - KOLESARSKA POT VZDOLŽ NEKDANJE "ŽELEZNE ZAVESE"

  1. https://panobiketrip.si/vsebina/869/356/IRON_CURTAIN_TRAIL_EuroVelo_13

Kolesarjenje poteka na relaciji: MARTINJE - ŽENAVLJE - ŠULINCI - ADRIJANCI - ŠALOVCI - HODOŠ - KRPLIVNIK - DOMANJŠEVCI - PROSENJAKOVCI - MOTVARJEVCI - KOBILJE - DOBROVNIK - ŽITKOVCI - GENTEROVCI - MOSTJE - DOLGA VAS - LENDAVA - ČENTIBA - PINCE.

Kolesarska povezava Iron Curtain Trail (ICT) poteka od Barentsovega do Črnega morja vzdolž celotne zahodne meje držav bivšega vzhodnega bloka. V skupni dolžini 9000 km poteka čez področje 20-ih držav in je sestavni del omrežja evropskih daljinskih kolesarskih poti EuroVelo, ki se preko 14-ih povezav v skupni dolžini čez 70.000 km razpreda čez celoten evropski prostor.

Slovenski del kolesarske poti: EuroVelo 13 je razmeroma kratek, vendar prečka geografsko, lingvistično, kulturno in etnično raznoliko pokrajino Prekmurje, ter tako nudi raznolike možnosti brezmejnega predajanja kolesarskim, naravnim in kulturnim užitkom obmejnega prostora z Madžarsko.

Goričko. Malo gor, malo dol: Mejo prestopite na nekdanjem mejnem prehodu Martinje in se prvi del poti podajte na raziskovanje Goričkega. Kolesarjenje vas bo tako najprej vodilo skozi gričevnat svet naselij Ženavlje, kjer nikakor ne smete izpustiti ogleda spominskega obeležja, kamor sta leta 1934 s stratosferskim balonom pristala letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst in razburkala podeželsko idilo Goričancev. Pot nadaljujte do Šulincev in Adrijancev, nato do naselja Šalovci, kjer se lahko okrepčate v lokalni gostilni. Z novo energijo se podajte do naselja Hodoš, ki vam ponuja možnost, da kolo naprtite na vlak in se odpeljete proti Murski Soboti ali pa kar čez mejo na Madžarsko. Seveda vas vabimo, da kolesarjenje nadaljujete po trasi kolesarske poti ob nekdanji železni zavesi. Mimo vas bodo odbrzele tradicionalne vasi prekmurske krajine, pri tem pa si le dovolite nekaj prediha in se ustavite v čudovito ohranjenem Časarjevem mlinu v vasi Berkovci.

Zopet ravnica: Sčasoma boste ugotovili, da ste gričevnat svet Goričkega zamenjali z ravnico ravenskega dela Prekmurja. Kolesarjenje bo lažje, pot pa vas bo ves čas vodila tesno ob nekdanji meji, zato ne spreglejte nekdanjih obmejnih stražarnic in razglednih stolpov, ki so dandanes le železni spomin pretekle zgodovine. V kraju Prosenjakovci pa le pobarajte kakšnega domačina, da vam razkaže nekdanji dvorec, ki se sramežljivo skriva v bližnjem gozdu. Utrujenim od kolesarjenja priporočamo, da ne zamudite možnosti obiska energetskih točk ob Bukovniškem jezeru v kraju Dobrovnik, ali pa si umijte oči pri bližnjem izviru Sv. Vida, da bo nadaljevanje poti bolj jasno.

Lendava - kulturno bogata in turistično privlačna: Razmeroma počasen svet Goričkega bo v nadaljevanju poti zamenjal hitrejši prometni utrip na poti do mesta Lendava, ki je največje mesto na slovenskem delu kolesarske poti EuroVelo 13. Mesto Lendava je zgodovinsko bogato in kulturno raznoliko naselje. Grad nad mestom s svojim muzejem, velika koncertna dvorana v samem mestu, ali pa cerkvica Svete trojice s pravo pravcato mumijo kapetana Mihaela Hadika, je le nekaj predlogov za manjši postanek, v mestu, ki je razglašeno za svetovno prestolnico bograča. Lahko pa se udobno namestite v termah ali pa okrepčate z lokalnimi dobrotami. Preden zapustite Slovenijo in nadaljujete vašo pot preko Madžarske, Hrvaške, …, vse do Črnega morja, pa ne spreglejte kolesarskega centra v Čentibi, kjer boste deležni predlogov za varno nadaljevanje poti, ali pa namiga za kakšen ovinek do zidanic v Lendavskih goricah, ki vas bodo spremljale na vaši levi.

 

KOLESARSKA POT: HUNGARY TRIP - IDEMO NA VOGRSKO

  1. https://panobiketrip.si/vsebina/869/523/Hungary_trip_idemo_na_vogrsko

Moravske Toplice – Zgornji Moravci – Prosenjakovci – Magyarszombatfa (H) – Gödörháza (H) – Velemér (H) – Szentgyörgyvölgy (H) – Nemesnép (H) – Kobilje – Motvarjevci – Bukovnica – Bogojina – Tešanovci – Moravske Toplice

Kolesarska pot, ki vam pričara tudi skrite bisere sosednje Madžarske: Pot se začne v Moravskih Toplicah, v kraju kjer se lahko razvajate v bližnjih termah, ter si ogledate Evangeličansko cerkev v centru vasi. Kolesarska pot vas bo nato vodila do prvih hribov, kjer se lahko ustavite na najlepši razgledni točki v Zgornjih Moravcih in se okrepčate v bližnjih vinotočih. Od tam kolesarite naprej do vasi Prosenjakovci, kjer boste prestopili mejo z Madžarsko.

Madžarska, kjer čas teče počasneje: Madžarske obmejne vasice se kljub bližini precej razlikujejo od naših. Čas v njih teče še nekoliko počasneje. Takoj po prestopu meje boste prikolesarili do vasi Magyarszombatfa - lončarske vasi, kjer boste našli še nekaj lončarskih mojstrov. Pot po Madžarski, vas bo vodila do vasi Velemer, kjer je na ogled cerkev Marijinega oznanjenja, s prečudovitimi freskami Janeza Aquile. Če pa ste ljubitelj pustolovščin pa se lahko ustavite v Pustolovskem parku Márokföld. Preden pa boste spet prečkali mejo nazaj v Slovenijo se za kratek čas ustavite še v Nemesnepu, kjer lahko odložite kolo in zajahate konja, ter se okrepčate z madžarsko kulinariko.

Slovenija, v zavetju Plečnika in slastne čokolade: Kolesarjenje po obmejnih vasicah vas bo pripeljalo v ravninski del do vasi Bogojina, kjer vas bo sam pogled s kolesa usmerjal proti čudoviti Plečnikovi cerkvi »Beli golobici«. Arhitekt Plečnik si je svojo mojstrovino zamislil kot združitev vere in narodnega bogastva. V neposredni bližini cerkve si privoščite prekmurske dobrote na turistični kmetiji in se povzpnite na njihov razgledni stolp, ter si še zadnjič ogledate našo čudovito pokrajino. Še preden pa zaključite svoje potepanje s kolesom, se ustavite v Podeželski čokoladnici v Tešanovcih in se prepustite sladkemu razvajanju, ter se polni novih dogodivščin odpravite nazaj v Moravske Toplice.

Pot je precej razgibana, a ima tudi veliko ravnih odsekov.

 

KOLESARSKA POT: ZACUMPRALA SI ME

  1. https://panobiketrip.si/vsebina/869/526/Zacumprala_si_me

Moravske Toplice – Mlajtinci – Ivanci – Bogojina – Filovci – Strehovci – Dobrovnik – Bukovniško jezero – Bukovnica – Bogojina – Tešanovci – Moravske Toplice.

Prepustite se čarom prekmurskih ravnic: Preden se podate na pot obiščite TIC Moravske Toplice – kolesarsko info točko, kjer boste dobili vse informacije, ki vas bodo zanimale. V Moravskih Toplicah se lahko najprej razvajate v bližnjih termah, ali pa si ogledate Evangeličansko cerkev v središču vasi. Pot nato nadaljujte mimo golf igrišča in gramoznice do vasi Mlajtinci. Tam si lahko privoščite prvi počitek na počivališču na koncu vasi.

Ovinki do skritih kotičkov Bogojine in Filovcev: Kolesarjenje nadaljujte po ovinkasti cesti do Ivancev, in naprej do Bogojine. V Bogojini vas na levi strani pričaka prelepa Plečnikova bela golobica, cerkev, ki vas bo navdušila z vrhunsko arhitekturo, če pa boste že nekoliko lačni, pa vam priporočamo postanek na eni od turističnih kmetij, kjer se lahko okrepčate s prekmursko kulinariko in dobro kapljico domačega vina. S polnimi želodčki in s prijetnimi vtisi se lahko nato podate na pot proti Filovcem. V Filovcih vas bodo očarale stare cimprane hiše. Pri lončarstvu Bojnec, vam bodo prikazali izdelavo lončenih izdelkov na vretenu, ter vam predstavili lončarski muzej. S slamo krite zidanice pa si lahko ogledate v Filovskih goricah.

Napolnite si energijo pri čudovitem Bukovniškem jezeru: Mimo Strehovec boste prikolesarili do Dobrovnika, kjer vas bo očaralo znamenito Bukovniško jezero. V preteklosti je pritegnilo tudi viteze iz reda templarjev, ki so bili znani alkimisti. Ob jezeru v bližini kapelice sv. Vida se razprostirajo bioenergetske točke, ki vas bodo napolnile s pozitivno energijo, da boste lažje nadaljevali pot. Poskusite lahko tudi izvirsko vodo iz Vidovega izvira, ki po izročilu čudežno povrne tudi vid. Za tiste s pustolovskim duhom, pa je tam pustolovski park Bukovniško jezero. Napotite se naprej do Bogojine, in če si niste že prej ogledali znamenite cerkvice, imate sedaj še eno priložnost. Od tam nadaljujte pot po kolesarski stezi do Tešanovcev. Tam se morate ustaviti v podeželski čokoladnici, kjer vam bodo z veseljem ponudili pralineje s pridihom Prekmurja in domače proizvode v svoji trgovinici. Ljubitelji bučnega olja pa se lahko ustavite na eni od kmetij, kjer je možen nakup pravega domačega bučnega olja. Zadnji postanek pred vrnitvijo v Moravske Toplice lahko imate pri lesenem vodnjaku – čiga. Navdušeni in polni energije se boste vrnili nazaj v Moravske Toplice.

Kolesarjenje poteka po poti, ki je pretežno ravninska z enim vzponom in 2 km dolgim makadamskim odsekom.

 

KOLESARSKA POT: ČEZ POLJA

Izhodišče: Moravske Toplice

Dolžina poti: 69.0 km
Zahtevnost: Lahka
Podlaga: Asfalt

Opis poti:
Začetki Evangeličanske cerkve v Moravskih Toplicah segajo v 16. stoletje, ko so reformatorji Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Sebastian Krelj ter drugi položili temelj slovenskemu jeziku. Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini je Plečnik ohranil kot vhodno lopo in jo uporabil za kor, novo ladjo pa oprl na znameniti marmorni steber, iz katerega se mogočno pnejo štirje loki. Poznavalci ugotavljajo, da je Plečnik v Bogojini ustvaril celostno umetnino, v kateri se mojstrovi prepoznavni poudarki zlivajo z elementi lokalne arhitekture in umetne obrti. Cerkvico Rotunda sv. Nikolaja v Selu, najstarejši umetnostni biser, zaznamujejo številni elementi romanike in postavljajo njen nastanek v 13. stoletje.

Bogojina (Plečnikova cerkev): slovita Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda z nenavadnim okroglim zvonikom in prekmurskim pridihom je vsekakor vredna ogleda. Filovci (lončarstvo): vas Filovci je najbolj znana po bogati lončarski tradiciji (lončarstvo Bojnec, Filovci 29). Izdelki filovskih mojstrov presegajo strogo funkcionalnost in so nepogrešljivi estetski dodatek marsikaterega stanovanja. V Lendavi se nahaja grad, ki se v tlorisu izrisuje iz oblike črke. V drugi polovici 18. stoletja so ga pregradili takratni lastniki, plemeniti Eszterházyji. Z močnimi podporniki, zanimivo mansardno streho in izstopajočim stolpnim delom elegantno a prepričljivo bedi nad mestom. Občina Velika Polana je evropska vas štorkelj. V Veliki Polani lahko obiščete domačijo velikega in priznanega pisatelja Miška Kranjca. Njegova domačija nam nudi na ogled njegovo zapuščino v papirnatem bogastvu. Ploden pisatelj, ki je napisal preko 50 romanov, črtic in novel, je znan vsem Slovencem. Pomembna izletniška točka v Mali Polani na obrobju Polanskega loga je Copekov mlin. Pomembna točka iz vojnih časov, ko je bil tu ustanovljen odbor OF in ostal edini, ki ni bil nikoli odkrit s strani sovražnika. Danes je to edini ohranjeni mlin na potoku Črncu. Polanski log je zatočišče za mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste z Rdečega seznama. Pot skozi gozd lahko prehodimo po Gozdni učni poti v Polanskem logu, zasnovani tako, da vsak obiskovalec najde primerno razdaljo, ki jo je pripravljen prehoditi. Cerkev Srca Jezusovega v Veliki Polani je edina župnijska cerkev v mariborski škofiji med 290, ki je posvečena Srcu Jezusovemu in je bila zgrajena leta 1924.
Žižki je prekmurska vas in leži v občini Črenšovci, v osrednjem delu Dolinskega. Potok (Suhi) Jarek vas deli na Gornji in Dolnji del. Zavetniku gasilcev, sv. Florijanu, je posvečena vaška kapela, kjer se vsako leto ob proščenju zberejo gasilci iz okoliških vasi.

Kapela Marije Pomočnice se nahaja v kraju Srednja Bistrica. Je najstarejši sakralni objekt v župniji, saj je bila zgrajena leta 1849. Zob časa je načel stavbo in njeno opremo. Kip Marije Pomočnice, ki je narejen iz mavca, je delo salezijanske delavnici v Zagrebu. Kapela ima tudi zvon, ki ga od leta 1977 poganja avtomatska naprava. V letih 1984 - 1985 je bila kapela ponovno temeljito obnovljena. Avgusta 1985 je bil poslikan strop kapele, delo salezijanskega sobrata Cirila Jeriča.

V Ižakovcih lahko obiščete otok ljubezni in Büjraške dneve, plujete z brodom, si ogledate mline na Muri. Ižakovci ohranjajo kulturno zgodovino in dediščino. Nudijo spoznavanje starih običajev. Tu se srečajo mednarodne kulture, büjraši, mlinarji, predice, tkalke, lončarji, pletarji, brodarji, kmetice, ljudski godci in pevci z bogatim narodnim izročilom. V Beltincih naj bi že v srednjem veku stal grad (15. oz. 14. stol.). Današnja graščina je kljub historičnim dodatkom ohranila značilno baročno podobo. Zanimivost gradu so obokani podzemni rovi. En rov povezuje grad s cerkvijo, drugi pa z grajsko kaščo – grenarom z železnimi vhodnimi vrati iz leta 1754. V obnovljenih prostorih je poročna dvorana, odvijajo se kulturne prireditve, srečanja in priložnostne razstave. Župnijska cerkev sv. Ladislava v Beltincih je eden najpomembnejših spomenikov arhitekture poznega 19. stoletja v Prekmurju. Stavba je nastala že leta 1742, V Marijini kapeli se nahaja družinska grobnica rodbine Zichy. Okolico beltinske cerkve krasi pomanjšana kopija stebra sv. Teodorja v Benetkah, ob njem pa stoji še beneški vodnjak, ki je avtentični primerek iz 17. ali 18. stoletja. Župnijska cerkev sv. Štefana v Dokležovju je bila zgrajena leta 1844 in ima dominantno lego na pokopališču sredi vasi.
Dvorec Rakičan je večtraktna stavba z značilnimi prvinami renesančne, v baroku prezidane arhitekture. Sedanja obnova vrača traktom radoživost in Rakičan spet predstavi kot prijetno podeželsko grajsko stavbo, obdano z imenitnim parkom. Ohranjena so številna eksotična drevesa, tu pa je tudi ovalna, neogotsko zasnovana grajska kapela.

Proga je povsem položna, vendar jo zaradi dolžine uvrščamo med zahtevne. Primerna je za celodnevne izlete bolje pripravljenih obiskovalcev. Ponuja enkratno doživetje prekmurske ravnice in reke Mure. Kdor se ne boji daljših izletov, bo v njej našel veliko veselja.

 

KOLESARSKA POT: ČAROVNICA

MORAVSKE TOPLICE – MLAJTINCI – BOGOJINA – FILOVCI – STREHOVCI – DOBROVNIK – BUKOVNIŠKO JEZERO – MORAVSKE TOPLICE

Pot poznana pod imenom “Začarala si me” je nekaj nevsakdanjega. Razprostira se na širšem območju Moravskih Toplic. Zaradi krajšega vzpona in makadamske podlage na dolžini 2. kilometrov je srednje težavnosti. Resnično ponuja ogromno in zadovolji potrebe vsakega kolesarja. Pot se začne v Moravskih toplicah, od koder se s kolesom popeljemo naprej skozi Mlajtince, Ivance, Bogojino, Filovce, Strehovce, Dobrovnik, Bukovniško jezero, Bukovnico, Bogojino, Tešanovce in nazaj na start te prečudovite trase, ki te po besedah domačinov očara z lepotami Prekmurja in Goričkega. Napolnila vas bo s pozitivno energijo in vam pričarala nekaj nostalgičnih občutkov, ki bodo pričarali nasmeh na obraz vsakega kolesarja.

DOLŽINA POTI – 33,5 KM
SREDNJE ZAHTEVNA POT

 

KOLESARSKA POT: ENERGIČNO PREKMURJE

Pretežno ravninska kolesarska pot nas s kratkim makadamskim delom vodi Iz Moravskih Toplic prek Mlajtincev, Ivancev, Bogojine, Filovcev, Strehovcev, Dobrovnika mimo Bukovniškega jezera, Bukovnice in nazaj skozi Bogojino v Moravske Toplice. Trasa je napolnjena z bioenergetskimi točkami (žarišče je ob jezeru v neposredni bližini Kapelice sv. Vida), ne smemo spustiti ogleda starih cimpranih hiš pod okriljem lončarstva Bojnec v Filovcih, Bukovniškega jezera, kjer so se zbirali vitezi templarji. Zdravilna voda iz Vidovega izvira nam bo povrnila moči in če je verjeti bajkam, tudi vid.

Dolžina: 29 km
Čas: 2 h

 

KOLESARSKA STEZA: LIPOVCI – RAKIČAN – MURSKA SOBOTA

Povezovalne kolesarske poti s sosednjo Lokalno akcijsko skupino Prlekija:

KOLESARSKA POT: RAVENKA

Potek poti: TEŠANOVCI - MLAJTINCI - IVANCI - GANČANI - BELTINCI - IŽAKOVCI - KRAPJE - MOTA - RAZKRIŽJE - SREDNJA BISTRICA - ČRENŠOVCI - GOMILICA - TURNIŠČE - RENKOVCI - FILOVCI - BOGOJINA – TEŠANOVCI

Karakteristike:
dolžina: 51 km
čas vožnje: 3,0 h
višinska razlika: 20 m
najvišja točka: 193 m
najnižja točka: 168 m
težavnost: malo zahtevna
teren:
- asfalt 93% (47,5 km)
- makadam 7% (3,5 km)

Pot je skoraj v celoti ravninska, zato je primerna za celodnevni izlet tudi za manj pripravljene kolesarje. Odpravite se vzdolž vasi Tešanovci, v smeri Moravskih Toplic. Malo pred koncem vasi (pri gostilni Cipot) zavijete v smeri Mlajtincev. Nekoliko naprej se lahko ustavite v prijetni restavraciji s teraso nad ribnikom - Oazi. V križišču v Mlajtincih zavijte levo, proti Ivanjcem in se peljite skozi vas do križišča z ravno, glavno cesto. 100 m levo se lahko sprehodite ob gramozni jami, sicer pa se odpravite desno po glavni cesti do vasi Gančani in naprej do Beltincev, kjer je doma Vlado Kreslin. Ogledate si lahko tudi beltinski grad, cerkev z grobnico ali pa se le sprehodite po čudovitem parku ob gradu. Nadaljujete pot do Ižakovcev, kjer se odpravite na Otok ljubezni. Tam je tudi muzej na plavajočem mlinu, pot preko reke Mure pa nadaljujete z brodom. Tam je potrebno plačati manjši znesek (nazadnje 2 € / osebo), nakar prispete v gozdiček, skozi katerega se po edini in makadamski poti odpravite do Krapja. Po asfaltni cesti uživate v vožnji vse do Razkrižja, kjer zavijete levo in se preko mosta čez Muro namenite skozi Srednjo Bistrico. V Črenšovcih prečkate glavno cesto, nadaljujete preko Gomilice do Turnišča, kjer vmes prečkate tudi pomursko avtocesto. V Turnišču je, kjer boste na desni strani videli prostor za nalaganje živine, nekoč cvetela trgovina s prašiči. Peljete se mimo cerkve Marijinega vnebovzetja, ki si jo lahko ogledate, ali se okrepčate v kateri od turniških gostiln, nakar izven vasi mimo ribnika na desni strani sredi Renkovec prispete do glavne ceste. Zavijete desno in nekoliko naprej preko mosta še levo proti Filovcem. Priporočamo ogled lončarja, nakar se priključite na kolesarsko stezo, ki vas bo pripeljala mimo Plečnikove cerkve v Bogojini nazaj v Tešanovce.

Mednarodne povezovalne kolesarske poti:

KOLESARSKA POT: SKOK NA MADŽARSKO

MORAVSKE TOPLICE – TEŠANOVCI – VUČJA GOMILA – SELO – PROSENJAKOVCI – MAGYARSZOMBATFA – GÖDÖRHÁZA – VELEMER – SZENTGYORGYVOLGY – MÁROKFÖLD – NEMESNEP – KOBILJE – MOTVARJEVCI – BUKOVNICA – BOGOJINA – MORAVSKE TOPLICE

Opis poti: Na tej poti boste spoznali tudi Madžarsko. Skozi Krajinski park Goričko se boste podali proti skromno naseljeni Madžarski, ki vas bo vrnila v preteklost. Pri vasi Kobilje se boste znova vrnili na slovensko stran. Pot vas bo v zavetju gozdov vodila do Bukovniškega jezera, kjer vas vabi čudoviti svet bioenergij.

Dolžina poti: 53km
Zahtevnost: zahtevna
Ocena potrebnega časa: 4 ure
Podlaga: asfaltirana lokalna cesta, kolesarska steza
Priporočljiv tip kolesa: treking, cestno

 

KOLESARSKA POT: PO MEĐIMURSKI VINSKI CESTI

Kolesarjenje po gričevnati međimurski vinski cesti. Štart v Lendavi, preko mejnega prehoda Petišovci-Mursko Središče in naprej. Postanek v Sv. Martinu na Muri (ob brodu), nato pa zapustimo Štrigovo in sledi nekaj vzponov in valovanja po vinski cesti, spust v Šenkovec in vrnitev po stranski cesti mimo Vratišinec, za konec pa še en krog preko Pince za sprostitev.

nas tokrat vodi čez mejo, natančneje na sosednjo Hrvaško. Gre za kolesarjenje po gričevnati međimurski vinski cesti. Štartamo v Lendavi in se na Hrvaško podamo preko mejnega prehoda Petišovci – Mursko Središče kjer na prvem križišču takoj čez mejo v Murskem Središću uberemo pot mimo Hlapičine proti Svetem Martinu na Muri. Tam peljemo naprej proti Grabrovniku ter nadaljujemo naravnost, kjer v daljavi opazimo mejni prehod Bukovje – Gibina. Pot seveda ne nadaljujemo proti mejnemu prehodu, temveč pred slednjim zavijemo levo in nadaljujemo pot po glavni cesti, ki nas čez naselje Jalšovec vodi do Štrigove. Ko se v štrigovi pripeljemo do križišča “Y”, zavijemo levo, vnovič uberemo pot po glavni cesti, mimo Železne gore, Prekope, Lopatinca do Šenkovca, kjer znova na “Y” križišču uberemo pot na levo, torej do Mačkovca, Žiškovca ter Vratišinca nazaj v Mursko Središće, kjer pa nas že čaka mejni prehod in znana pot do Lendave. Za sprostitev lahko izberemo pot čez Pince. Trajanje vožnje je okrog 3 ure, izgubili pa bomo okrog 1.900 kalorij.

 

KOLESARSKA POT: LENDAVA- KISTOLMACS - VETYEMI OSBUKOS - LENDAVA

Opisana kolesarska pot je del označene madžarske kolesarske trase, ki poteka po gozdovih južne županije Zala (Del-Zalai-Erdo-Taj). Je zelo lepa pot in je primerna za celodnevno kolesarjenje, peljemo se skozi širne bukove gozdove, na poti lahko obiščemo Arboretum ali se skopamo v jezeru Kistolmacs. Ob poti bomo tudi naleteli na ozkotirno železnico, ki poleti prevaža turiste, izven sezone pa služi gozdarjem za delo. Najlepše je tukaj jeseni, ko se širni gozdovi pisano obarvajo, mi pa se peljemo skozi skrite in pisano obarvane hribe in doline. Tura je nekoliko daljša, zato zahteva tudi nekaj več kondicije in dovolj pijače v bidonih.

ZANIMIVOSTI: jezero Kistolmacs (kopanje, ribolov), Vetyemi osbukos (bukov pragozd), Budafapusztai arboretum (gozdni arboretum).

Torej, pot vodi na sosednjo Madžarsko. Tokrat bomo ubrali pot iz Lendave mimo Čentibe, Doline in Pinc do mejnega prehoda. Prestopimo mejo Pince – Tornyiszentmiklós in na večjem križišču uberemo pot proti naselju Dobri (zavijemo levo). V naselju Dobri zavijemo desno pri zadnjem križišču, kjer nas čez trenutek čaka novo križišče, kjer zavijemo levo. Držimo se nekaj kilometrov glavne ceste, ko v križišču tik ob cerkvi po nekaj kilometrih zavijemo desno. Držimo se omenjene stranske ceste, kjer nas čaka nekaj vzponov, pa ovinkov, ko po nekaj krepkih kilometrih znova pridemo do križišča, kjer zapeljemo čez glavno cesto, naravnost. Pripeljemo se do naselja Bázakerettye, za tem pa se držimo poti proti Kistolmaácsuter in zapeljemo proti mestu Letenye. Tam se držimo smerokazov proti naselju Muratka, ter nadaljujemo pot proti Dobriju, od koder sledi še samo pot v Slovenijo. Pot je dolga 73 kilometrov, izgubili pa boste nekaj čez 2.000 kalorij.

 

KOLESARSKA POT: LENDAVA-BAJANSENYE-LENDAVA

TRASA: LENDAVA – DOBROVNIK – KOBILJE – PROSENJAKOVCI – MAGYARSZOMBATFALU – BAJANSENYE – MAGYARFOLD – SZENTGYORGYVOLGY – MAROKFOLD – KOBILJE – DOBROVNIK – TURNIŠČE – GENTEROVCI - LENDAVA

Cestno kolesarska tura, ki prečka slovensko-madžarsko mejo je primerna za daljše kolesarske dneve (neto vožnje 3-4 ure za povprečnega rekreativca s cestnim kolesom). Prvi del poti (17 km) je ravninski, ko zapustimo Dobrovnik srečamo začetek Goričkega, kjer je trasa valovita (gor-dol). V Prosenjakovcih zavijemo desno v smeri Madžarske, se vzpenjamo in spuščamo - pridemo na področje "Orseg" (madžarsko Goričko), ter nadaljujemo do mesta Bajansenye, kjer si lahko ogledamo veliko akumulacijsko jezero. V Bajansenye zavijemo desno, nadaljujemo do Kerkaskapolna, kjer zavijemo spet desno. Cesta je asfaltirana, vendar je vseeno v nekoliko slabšem stanju. V Magyarfoldu je na ogled zanimiva lesena cerkev. Nadaljujemo po cesti skozi gozd (Naravni park), ki nas pripelje do Szentgyorgyvolgy ("Dolina Svetega Jurija"), sledi Marokfold, nato zavijemo nazaj proti Sloveniji (Kobilje) in se peljemo do Dobrovnika. V krožnem prometu prečkamo v smeri Turnišča, se peljemo po ravni cesti mimo "pokrite plantaže orhidej". V stranskih ulicah Turnišča zavijemo levo in se pri pokopališču (Nedelica) priključimo na glavno cesto v smeri Genterovci - Lendava. Po Lendavi naredimo še en krog za relaksacijo. ZANIMIVOSTI: Dobrovnik: Cerkev Sv. Jakoba; Bajansenye: akumulacijsko jezero; Magyarfold: lesena cerkev; Turnišče: Marijina cerkev.

 

KOLESARSKA POT: IRON CURTAIN 1.0 THE ORIGINAL

Z vstopom v schengensko območje decembra 2007 so padle še zadnje meje, izginil je zadnji ostanek nekoč zloglasne železne zavese, ki nas je ločila od vzhodnih sosedov. V počastitev tega dogodka je bilo prvič izvedeno skupinsko gorsko-kolesarsko potepanje po tem področju leta 2008.

TRASA: Kolesarjenje poteka v zemljepisnem trikotniku Lendava – Lenti – Tornyiszentmiklos. Začenja se v Lendavi. Po panoramskem vzponu na vrh lendavskih goric (Piramida – 328 m.n.v.) pa zavijemo v gozd pod nekdanjo karavlo JNA, ter sledimo mejnim kamnom SLO-HU. Pri mejnem kamnu 487 bomo legalno prestopili nekdanjo »železno zaveso« in nadaljevali z vzponom na vrh lentijevskih goric »Nagy Tenke« (332 m.n.v.). Sledijo uživaški spusti in vzponi po gozdovih, nakar se bomo pripeljali do Tornyiszentmiklos-a in se vrnili v Slovenijo v Pince, sledi potepanje po goricah nad vasicami Pince, Dolino in Čentibo in zaključen spust v Čentibo, ter vrnitev v Lendavo.

DOLŽINA: 35 KM
VIŠINCEV: okoli 700 M
ČAS VOŽNJE: cca. 2-3 ure

ZAHTEVNOST: Tura je precej vzpenjajoča in naporna, čeprav kolesarimo po Panonski nižini. Vrstijo se strmi vzponi, ki jim sledijo uživaški spusti. Trasa je precej komplicirana (precej ovinkov, itd.) posebej na madžarskem odseku, zato se lahko kar hitro izgubimo. Strah je odvečen, saj je "civilizacija" vedno blizu.

OBVEZNO: veljavna OSEBNA IZKAZNICA ali POTNI LIST!
PRIMERNA OPREMA: gorsko kolo s terenskimi (beri-traktorskimi!) gumami, rezervna zračnica, pumpa, čelada!, odsvetujemo slick gume ali treking kolo!

Železna zavesa (Iron Curtain) je politični izraz za simbolično, ideološko in delno fizično mejo, ki je razdelila Evropo v času hladne vojne na dva dela: na kapitalistične zahodne (Nato pakt) in socialistične vzhodne države (Varšavski pakt). Železna zavesa je poleg ideološke pregrade predstavljala tudi gospodarsko, jezikovno in kulturno bariero. SFRJ (Socialistična Federativna Republika Jugoslavija) je bila na socialistični strani železne zavese dejansko le do leta 1948, ko je prišlo do spora s Sovjetsko zvezo t.i. spor Informbiro med Stalinom in Titom. Kasneje so se jugoslovanske meje proti zahodnjaškim (Nato) sosedam čedalje bolj odpirale. V času spora s Stalinom so se meje železne zavese z Jugoslavijo zelo okrepile; na jugoslovansko-madžarski meji so bile postavljene protipehotne mine, okrepile so se vojaške straže, neredko je prišlo tudi do strelskih obračunov med mejnima vojskama. Z razpadom vzhodnega bloka v 90-ih letih, je hkrati tudi razpadla strogo varovana železna zavesa. Desetletje pozneje sta Slovenija in Madžarska stopila v Evropsko Unijo, decembra 2007 pa v skupno schengensko cono, meje so padle. Ko kolesarimo po železni zavesi občasno naletimo na kakšen skriti vojaški bunker, ki nas spomni na nekoč napete razmere na tem mejnem področju.

 

MURSKA KOLESARSKA POT - LEVI BREG

Pot je nezahtevna in poteka na relaciji: GEDEROVCI - SODIŠINCI - MURSKI PETROVCI - PETANJCI - TIŠINA - TROPOVCI - GRADIŠČE - MURSKI ČRNCI - SATAHOVCI - KROG - BAKOVCI - DOKLEŽOVJE - IŽAKOVCI - MELINCI - GORNJA BISTRICA - SREDNJA BISTRICA - DOLNJA BISTRICA - HOTIZA - VELIKA POLANA - MALA POLANA - LENDAVA - DOLINA PRI LENDAVI - PINCE.

Kolesarjenje v sozvočju s prisotno naravo prekmurskega obmurskega sveta: Med kolesarjenjem po levem bregu reke Mure boste lahko odkrili, da Pomurje ni samo ravnica, da ne premore samo štorkelj, ampak tudi številne druge zanimive ptice, da gibanica ni edina tradicionalna sladica v tem delu Slovenije in da Mura ni vedno zavita v meglice. Zelo pogosto je obsijana s toplim soncem.

Takoj, ko prestopite mejo z Avstrijo: Iz avstrijskega kraja Sicheldorf kolesarje pot popelje čez mejni prehod do kraja Gederovci. V krožnem križišču zavijte desno proti kraju Sodišinci, kjer si lahko ogledate vodno učno pot ob potoku Mokoš. Pot vas med polji pripelje do manjšega naselja Murski Petrovci, od koder nadaljujemo proti kraju Petanjci, v katerem stoji Vrt spominov in tovarištva. Tukaj imate možnost, da nadaljujete kolesarjenje po levem delu brega reke Mure ali pa se odpravite čez most na desni breg reke Mure, kjer prikolesarite v mesto zdravja – Radence. Pot nadaljujte proti kraju Tišina. V središču naselja imajo kolesarji lep pogled na kulturno dediščino, na cerkev Marijinega rojstva. Sledite vožnji skozi naselje proti Tropovcem, kjer se lahko ustavite v dobri domači gostilni. Pot pelje mimo vaškega gasilskega doma proti kraju Gradišče, znanem po športnem ribolovu.

V bližini Murske Sobote: Po vožnji skozi strnjeni del naselja in delno tudi po nenaseljenem predelu ob potoku Mokoš prikolesarite v Murske Črnce, Satahovce in nadalje v Krog. Lahko se ustavite v centru Pomurja, v razgibanem mestu Murska Sobota, ki je oddaljena 2,5 km. Vse informacije o zanimivih turističnih točkah lahko pridobite v turističnem informacijskem centru Murska Sobota. Iz Kroga nadaljujte vožnjo mimo vaškega kulturnega doma proti kraju Bakovci. Iz Bakovcev kolesarite proti Dokležovju, kjer lahko vidite cerkev Sv. Štefana iz leta 1844. Pot nadaljujte mimo farm na desni strani proti kraju Ižakovci, kjer si lahko ogledate Otok ljubezni in plavajoči mlin na Muri.

Vožnja iz naselja Ižakovci vas vodi po cesti ob drevoredu topolov v značilno obmursko naselje Melinci, znano po ciglarstvu in po brodu na Muri, ki vozi še dandanes. Kolesarska pot zavije desno in se nadaljuje proti kraju Gornja Bistrica. Zaradi naravne lepote reke Mure, njenih mrtvic, in kmečkega življenja, ljudje radi zahajajo v te kraje. V kraju Gornja Bistrica imate dve možnosti. Lahko zavijete desno do mostu reke Mure v smeri kraja Razkrižje ter nadaljujete pot po desnem bregu reke Mure, vse do Hrvaške in onstran meje ali pa nadaljujete skozi Srednjo Bistrico proti kraju Lendava in mejnemu prehodu z Madžarsko in ostanete na levem bregu Mure. Pot nadaljujte skozi Dolnjo Bistrico ob mrtvicah reke Mure, ki ohranjajo edinstvene ekosisteme, ob gozdni jasi, med polji in gozdom do Hotize, kjer zavijete levo proti kraju Velika Polana, ki je znan kot »evropska vas štorkelj«. Nadaljujte kolesarjenje proti kraju Mala Polana, kjer se obvezno ustavite pri Copekovem mlinu.

Nazdravite s kapljico domačega vina iz Lendavskih goric: Iz Male Polane pri Copekovem mlinu nadaljujete pot ob potoku Črnec skozi gozd, med polji vse do reke Ledave in mesta Lendava, kjer se lahko ustavite v termah in si privoščite žametno razkošje parafinskih oblog za roke in kopanje v vrelcih edinstvene parafinske vode, ki poživlja kožo in ji vrača mladost, prav tako pa imate možnost prenočitve v kolesarjem prijaznem hotelu s kategorijo 3. stopnje. Ko boste pripravljeni, pot nadaljujte do obmejne vasi Pince, mimo Doline pri Lendavi in Lendavskih goric, ki jih turistično bogatijo, ob vinski cesti, posejani vinotoči in turistične kmetije domačinov. Le-te ponujajo značilne jedi in pijačo naše pokrajine, med katerimi nikakor ne sme manjkati kapljica domačega vina. V kraj Pince prikolesarite po dobrih 6 km kolesarjenja. Tukaj se pot nadaljuje na Madžarsko.

Spoznavanje občine Semič s kolesom

Doživite čar pokrajine tudi skozi številne aktivnosti v Semiču. Kolesarjenje po kraški pokrajini med griči in travniki, gorskimi vrhovi in gozdovi je kot zelena pravljica. Spoznavali boste skrite kotičke, naravo, nekdanje kočevarske vasice … in še veliko več v Beli krajini – Semiču. Še posebej vabljiv je čudovit razgled na celo Belo krajino, ki se ponuja s panoramske ceste na Semiški gori. Z višine boste še bolj začutili mehkobo semiških gričkov. Poleg kolesarjenja so tukaj še ostale aktivnosti, ki jih ponuja Semič z okolico. Naj vas navdušijo tudi pohodništvo, smučanje, jadralno padalstvo, letalsko modelarstvo ali jahanje!

Na postaji SEMIČ – TRŠKO JEDRO si lahko izposodite kolo in se zapeljete po kateri od naslednjih kolesarskih poti:

Spoznavanje občine Škofja Loka s kolesom

Spoznavanje občine Trebnje s kolesom

Cerklje na Gorenjskem

Cerklje na Gorenjskem se lahko pohvalijo z ugodno strateško lego na prehodu iz Ljubljanske kotline v visokogorski svet Kamniško-Savinjskih Alp, so stičišče raznolikega naravnega okolja, kulturne krajine in načina življenja tamkajšnjih prebivalcev, ki se ponašajo s skrbjo za urejeno okolje in gostoljubnostjo. Obsega 78 km2, v 30 naseljih pa živi 7.882 prebivalcev (vir: SURS, 1. 7. 2022).

Cerklje na Gorenjskem bodo leta 2024 beležile 870. obletnico prve pisne omembe kraja, ki je bilo v tistem obdobju versko, kulturno in gospodarsko središče. Občina je dedinja zgodovinske prafare, ki danes sodi med lokalne skupnosti z jasno začrtanimi razvojnimi smernicami. Pri svoji rasti in razvoju se opira na svoje ključne prednosti, ki so v naravnem bogastvu, kulturno-zgodovinskih izročilih, dobri prometni povezanosti in dostopnosti ter v njenih ljudeh.

Občina je večini poznana predvsem po gradu Strmol, smučišču Krvavec in letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, uspešno se razvija poslovna cona, še vedno pa je zelo pomembna kmetijska dejavnost. Po razvitosti in kakovosti življenja se uvršča med TOP 5 občin v Sloveniji.

Ohranjena narava, tradicionalna podeželska kulturna krajina z značilnimi podobami in arhitekturo naselij so tiste prednosti, s katerimi se Cerklje na Gorenjskem resnično lahko pohvalijo. Glavno turistično infrastrukturo predstavlja raznovrstna ponudba športnih objektov in površin, kolesarskih poti, urejenih pohodniških in tematskih poti z žičniškim sistemom na Krvavcu.

Za ljubitelje pohodništva in kolesarjenja je na voljo osem označenih nižinskih in gorsko kolesarskih poti, tri pohodniške in ena tematska pot. Vabljeni k ogledu celotne turistične ponudbe na spletni strani Zavoda za turizem Cerklje, kjer se lahko pred obiskom destinacije, vezano na svoj okus, podrobneje seznanite z glavnimi turističnimi proizvodi občine Cerklje na Gorenjskem:

  • tematske poti,
  • kolesarske poti,
  • pohodniške poti,
  • doživetja, počitnice na gorski kmetiji, ribogojnica Pšata, poroke,
  • zimske in poletne aktivnosti na Krvavcu,
  • padalstvo,
  • opazovanje ptic, naravne in kulturne znamenitosti,
  • muzeji in arheološka najdišča.

Občina Cerklje na Gorenjskem je v okviru projekta Kolesarska veriga na podeželju vzpostavila dve postajališči za izposojo koles, ki so del sistema Gorenjska.bike. Na voljo je 10 koles, od tega 4 električna. Eno postajališče je locirano v neposredni bližini TIC Cerklje, drugo pa na parkirišču pri Nogometnem centru Velesovo. Kolesa so ob predhodni registraciji in plačilu paketa na voljo tako prebivalcem kot obiskovalcem od spomladi do konca jeseni.

Prek ozemlja občine vodi tudi Gorenjsko kolesarsko omrežje. Glavna kolesarska povezava z oznako G7 nas usmerja iz Kamnika, prek Komende in Zaloga pri Cerkljah do Cerkelj na Gorenjskem in naprej skozi Šenčur v Kranj. Iz te povezave se na Trati pri Velesovem odcepi tudi lokalna kolesarska povezava LG04, ki vodi proti Preddvoru in naprej proti Tržiču. S tem že uvodoma omenjenim omrežjem se urejajo varne kolesarske povezave, ki na kolesarjem privlačen in varen način povezujejo večja urbana središča med seboj in z zalednimi naselji.

Na spletni strani Zavoda za turizem Cerklje smo izbrali en kolesarski izlet, ravno prav dolg, da ga lahko opravite tudi s kolesom iz sistema Gorenjska.bike.

Krožni kolesarski izlet CERKLJE NA GORENJSKEM–ADERGAS–CERKLJE NA GORENJSKEM (10,6 km)

Na pot se lahko odpravimo z lastnim cestnim ali treking kolesom, ali pa si kolo izposodimo na postajališču pred TIC Cerklje iz sistema Gorenjska.bike. Izlet pričnemo pred Petrovčevo hišo, v kateri se poleg knjižnice nahajata tudi TIC in muzej. Skozi naselje Vašca se prek polja zapeljemo do Praprotne Police in Velesovega do Trate pri Velesovem. Zavijemo levo proti Adergasu in si ogledamo nekdanji samostan dominikank Velesovo in cerkev Marijinega Oznanjenja. To pozno baročno stavbo krasi sedem oltarnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta. Najznamenitejša umetnina v cerkvi je romarski božjepotni kip Marije z Jezusom, najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Iz Adergasa se odpeljemo proti Češnjevku, a na poti zavijemo levo in se ustavimo še ob ribnikih Češnjevek, ki so del območja Natura 2000, poleti pa so tudi priljubljena lokacija za ribolov soma. Nadaljujemo proti naselju Dvor, vmes pa se ustavimo še v Gradu Strmol s prečudovitim grajskim parkom in kavarno v bližnji Grajski pristavi. Skozi Dvorje se vrnemo na izhodišče, kjer si ogledamo še ostale krajevne znamenitosti.

Če se boste s kolesom zapeljali še dlje, na primer do dobrih 10 kilometrov oddaljenega Kranja, lahko izposojeno kolo vrnete na enem izmed postajališč v Kranju in se v Cerklje vrnete z javnim prevozom.

Naj vas v Cerklje povabimo s sloganom z njihove spletne strani: »Kamorkoli greš, imej odprto srce.«

Ostanimo povezani prek spletnih povezav:

Naklo

Naklo se ponaša z izvrstno lego v Ljubljanski kotlini severozahodno od Kranja, na Kranjski ravnini, v dolini med starejšima terasama Save in Tržiške Bistrice. Z dveh strani je občina obdana z gozdovi Dobrav in Udin boršta, ki je eno zadnjih sklenjenih območij nižinskih gozdov v osrednji Sloveniji. Obsega dobrih 28 km2, v 13 naseljih pa živi 5.458 prebivalcev (vir: SURS, 1. 7. 2022).

Prve omembe Nakla datirajo iz leta 1241. Srednji vek so zaznamovali Turki. Po kraju so robantili tudi rokovnjači, kar dvakrat pa ga je obiskala Napoleonova vojska. V tej dobi je bilo Naklo gručasto kmečko naselje, nanizano okrog cerkve. Do prihoda železnice leta 1908 so se prebivalci ukvarjali s poljedelstvom, veliko njiv je bilo posejanih z danes ponovno priljubljeno ajdo. Pravijo, da se je že v tistem obdobju v Naklem pojedlo največ ajdovih žgancev in kislega zelja in del te tradicije je živ še danes. Naklanci so dobro služili tudi s prevozništvom, saj je bila v Naklem prekladalna postaja za furmane, ki so svoje blago vozili iz Postojne in Kopra, Naklanci pa so jo tovorili dalje na Koroško in v Italijo. Že takrat so bile dobro razvite dejavnosti v podporo furmanstvu, npr. gostinstvo, kovaštvo, kolarstvo, posebno pa pletilstvo.

Naklo je danes urbano naselje z večjim številom uspešnih podjetij, ki so izkoristili ugodno strateško lego, saj občino prečka avtocesta Karavanke–Ljubljana, poleg regijskega središča Kranja sta blizu tudi železniška proga in letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. V občini je tudi več obrtnikov in dobro znanih gostišč, ki nudijo tudi kakovostne namestitve.

Na območju občine Naklo najdemo vse, kar potrebuje turist; popotnik, rekreativec ali ljubitelj naravne in kulturne dediščine. Popotniki lahko letujemo ali prenočujemo v hotelu, turističnih sobah, za ljubitelje narave je pravi naslov kamp ob Tržiški Bistrici. Rekreativci svojo energijo lahko sproščamo v gozdovih Udin boršta in Dobrav, igramo tenis na urejenih teniških igriščih, uživamo ob jahanju konj, pohajkujemo ali kolesarimo, pa tudi ribarimo.

Za vse zahtevnejše iskalce doživetij je Naklo pravo izhodišče za raziskovanje gorenjskih zgodovinskih mest in podeželskih naselij, obiskovanje obronkov Kamniško-Savinjskih Alp in karavanških vrhov.

Občina Naklo je v okviru projekta Kolesarska veriga na podeželju vzpostavila dve dodatni postajališči za izposojo koles, ki so del sistema Gorenjska.bike. Skupaj imajo v občini tri postajališča. Na voljo je 14 koles, od tega 6 električnih. Postajališča so locirana v Naklem pri športnem parku, v Spodnjih Dupljah pri osnovni šoli in v Podbrezjah pri osnovni šoli. Kolesa so ob predhodni registraciji in plačilu paketa na voljo od spomladi do konca jeseni vsem prebivalcem in obiskovalcem.

Prek ozemlja občine vodi tudi Gorenjsko kolesarsko omrežje. Najbolj pomembna je vsekakor daljinska kolesarska povezava z oznako D2, ki vodi iz Rateč prek Jesenic in Kranja do Ljubljane. Glavna kolesarska povezava z oznako G6 iz Nakla prek Dupelj vodi v Tržič. S tem že uvodoma omenjenim omrežjem se urejajo varne kolesarske povezave, ki na kolesarjem privlačen in varen način povezujejo večja urbana središča med seboj in z zalednimi naselji.

Občina Naklo ima na svoji spletni strani zavihek turizem, kjer si lahko preberete več o znamenitostih v občini, znamenitih osebnostih ter izletih in poteh. Objavljenih je deset kolesarskih poti, ki vodijo mimo različnih krajevnih posebnosti.

Krožni kolesarski izlet NAKLO–ŽIGANJA VAS–NAKLO (17,5 km)

a pot se lahko odpravimo z lastnim cestnim ali treking kolesom, ali pa si kolo izposodimo na postajališču sistema Gorenjska.bike pri športnem parku v Naklem. Del izleta poteka tudi po makadamski cesti, na izletu pa bomo premagali 232 višinskih metrov. Izlet pričnemo pri že omenjenem športnem parku v Naklem. V krožišču takoj zavijemo desno in se prek nadvoza nad avtocesto zapeljemo do Strahinja, kjer v križišču zavijemo levo. Kolesarimo prek polja mimo Biotehniškega centra Naklo, v naslednjem križišču pa zavijemo levo skozi podvoz in nato desno do Bistrice. Tu lahko naredimo postanek pri ribnikih Žeje, nato pa nadaljujemo do Srednje vasi, kjer že na začetku zavijemo rahlo desno. Po 200 metrih ponovno zavijemo desno. Ko prečkamo polje se velja varno ustaviti ob poti in uživati v razgledih na najbolj zahodne grebene Kamniško-Savinjskih Alp s Storžičem v ospredju, v ozadju pa se že kaže Košuta, dolg gorski hrbet z dvatisočaki, ki pripada gorskemu grebenu Karavank. Ponovno zapeljemo pod avtocesto, se spustimo do Tržiške Bistrice in jo prečkamo. Po cca 200 metrih lahko zavijemo levo do turistične kmetije Trnovc, kjer postrežejo z izvrstnimi domačimi jedmi, tik ob kmetiji pa je tudi kamp in teniško igrišče. Pot nadaljujemo proti Spodnjim Dupljam, kjer si lahko ogledamo Dupljansko graščino iz 13. stoletja. Vrnemo se na glavno cesto in zavijemo v smeri Tržiča. Do Žiganje vasi vozimo po kolesarski stezi in sledimo rdečim kolesarskim oznakam G6. V Žiganji vasi si lahko ogledamo zunanjost cerkve sv. Urha in pred vzponom počijemo v senci več kot 500 let stare vaške lipe. Vrnemo se do križišča in se držimo leve ter rumenih oznak za Pot treh zvonov. Cesta se začne vzpenjati in na koncu vasi preidemo na makadam.

Prispeli smo v Udin boršt, ki je zaradi svojih naravnih, podeželskih in kulturnih znamenitosti ter lege v osrčju Gorenjske edinstveno območje. Obiskovalca očara predvsem skrivnostni gozd, poln kraških pojavov, gozd, v katerem so svoja skrivališča našli tudi rokovnjači. Po dveh kilometrih lahko na levi opazimo Krivo jelko, naravni rezervat, kjer so se nekdaj zbirali že omenjeni rokovnjači, danes pa je to prostor, kjer se srečujejo ljubitelji narave, pohodniki in kolesarji. Mi nadaljujemo po desni poti in mimo ribnikov Race, ki sta nastala po zajezitvi Želinjskega potoka, počasi zapustimo Udin boršt in se vrnemo skozi Cegelnico vrnemo v Naklo.

Razgiban kolesarski izlet skozi prijetna naselja na obeh straneh Tržiške Bistrice in po skrivnostnem Udin borštu.

Če se boste s kolesom zapeljali še dlje, na primer do dobrih 10 kilometrov oddaljenega Tržiča ali Kranja, lahko izposojeno kolo vrnete na enem izmed postajališč sistema Gorenjska.bike in se v Naklo vrnete z javnim prevozom.

Ostanimo povezani prek spletnih povezav:

Občine Litija, Šmartno pri Litiji in Dol pri Ljubljani

Razgibano območje Srca Slovenije vzhodno od Ljubljane je s številnimi naravnimi lepotami in ohranjeno kulturno dediščino idealna izbira za kolesarski izlet ali počitnice. Prav za vsakega kolesarja se najde primerna pot.

Vodič S kolesom po Srcu Slovenije ponuja široko paleto kolesarskih tur in vam tako omogoča lažjo izbiro kolesarskih izletov po Srcu Slovenije. Za treking kolesarje smo trase poti pripravili po stranskih poteh in ob zanimivih točkah, pri čemer smo izpostavili odseke, ki so primerni za družine. Cestne poti potekajo zgolj po asfaltnih cestah ter so daljše in zahtevnejše, za gorske kolesarje pa smo pripravili zelo razgibane možnosti po utrjenih gozdnih poteh, kolovozih in makadamskih cestah z vzponi različnih težavnosti. Poskrbeli smo, da vam v Srcu Slovenije na kolesu ne bo nikoli dolgčas – na voljo je namreč 1.474 km skupne dolžine poti za kar 93 ur kolesarjenja.

Kolesarske poti potekajo skozi občine Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šentrupert in Šmartno pri Litiji, sem in tja pa se priključijo tudi na druge kolesarske poti v sosednjih občinah. Za vsako od poti smo pripravili ključne informacije – to je kratek opis, višinski profil trase, iz katerega je razvidna zahtevnost poti, ter namige za kratek oddih ob poti, med katerimi dajejo vodniku posebno vrednost predstavljene naravne in kulturne znamenitosti.

Poti smo po težavnostih in tipih razdelili glede na našo oceno težavnosti, vendar si iz osnovnih podatkov o trasi vsak lahko naredi svojo, pri čemer tudi kritično oceni svoje zmožnosti.

  • 32 različnih kolesarskih poti
  • 1.474 km skupne dolžine poti
  • 26.950 m skupnega višinskega vzpona poti
  • za 93 ur kolesarjenja
  • nad 100 namigov za oglede
  • 4 zvrsti kolesarstva
  • poti povezujejo 17 občin

Izbor poti so naredili kolesarji, ki vsakodnevno kolesarijo po Srcu Slovenije, kar pomeni, da so poti preverjene. Kolesarske trase so povezane v mrežo, tako da jih lahko tudi sami kombinirate med seboj. Ne bojte se vprašati domačinov za nasvet in po njihovih navodilih spremeniti smer. Vsak kolesar si lahko najde svojo najljubšo traso, na katero se bo rad vračal. Za doživeto kolesarjenje vam priporočamo najem lokalnega kolesarskega vodnika, ki vas bo znal najbolje in najvarneje voditi po poteh in hkrati predstaviti lepote, skrivnosti in kulinarično ponudbo območja.

Kolesarski vodič je eden od prvih turističnih produktov, ki izhajajo iz Strategije razvoja in trženja turizma Srca Slovenije za obdobje 2011-2018.

Več informacij najdete na: